Kaj je depresija?

Kaj je depresija?
Znaki depresije
Samoopazovanje pri depresiji 
Depresija, povezana s spolom ali starostjo
Zdravljenje depresije
Kako lahko sami prispevate k uspehu zdravljenja?
Samoocenjevalni vprašalnik za depresijo

Miti o depresiji

Kaj je depresija?

Depresija je resna in pogosta bolezen, ki se kaže s telesnimi in razpoloženjskimi simptomi ter povzroča spominske in druge težave v razmišljanju. Depresije ne smemo enačiti z občasnim občutkom brezvoljnosti, žalosti ali izčrpanosti. Zaradi različnih razlogov smo vsi kdaj nesrečni. Oseba z depresijo pa dalj časa občuti izrazito negativna čustva, kot so brezvoljnost, utrujenost, ravnodušnost, pobitost, obup, tesnoba, črnogledost in nespečnost.

Depresija ni znak osebne šibkosti in se je ne da premagati samo z močjo volje. Depresivna oseba ne more okrevati tako, da se »spravi k sebi«, ampak potrebuje ustrezno zdravljenje. Za depresijo lahko zboli kdorkoli, ne glede na starost in spol. Depresija v različnih oblikah vsako leto prizadene 1 izmed 10 oseb.  Depresivna epizoda se lahko pojavi le enkrat v življenju, praviloma pa se ponavlja, zato je treba depresivno osebo čimprej začeti ustrezno zdraviti.

Oblike depresije

Različne oblike depresije razvrščamo glede na njihovo resnost, potek bolezni in druge dejavnike. Še posebej pomembno je počutje prizadete osebe in pogostost depresivnih epizod.

Nekatere ljudi prizadene ena sama depresivna epizoda, ki običajno povsem izzveni. Veliko pogostejše pa so ponavljajoče se epizode depresije, ki bolnika spremljajo vse življenje. Zato je pomembno, da vsak zgodnji znak depresije obravnavate zelo resno in čim prej poiščete zdravniško pomoč, tudi če se vam zdi, da se vzroka ne da odkriti, saj s tem izboljšate proces zdravljenja.

Depresivna epizoda nizke ali srednje stopnje

Simptomi depresije običajno trajajo dlje kot dva tedna in v omejenem obsegu vplivajo na zmožnost bolnika za soočanje z vsakodnevnim življenjem. Prizadeta oseba se bori z občutki brezvoljnosti, pogosto tudi ravnodušnosti, pobitosti in obupa. Bolnik ali bolnica na primer opaža pomanjkanje zanimanja za hobije ali dejavnosti, v katerih je pred tem običajno užival(a). Poleg tega bolniki vse težje najdejo motivacijo za običajne vsakodnevne dejavnosti in se s težavo osredotočajo na delo.

Depresivne epizode visoke stopnje

Pri teh bolnikih je sposobnost soočanja z vsakodnevnim življenjem pomembno okrnjena ali popolnoma odsotna. Prizadeta oseba ima majhno samozavest, je brez apetita, ima težave z nespečnostjo,  je utrudljiva, izčrpana, umika se socialnim stikom, nagnjena je k črnogledosti, ne čuti nobenega veselja do aktivnosti, premleva in je neprenehno  napeta. Depresivni bolniki pogosto razmišljajo o smrti in samomoru.

Pri nekaterih se lahko pojavijo telesni simptomi, npr. bolečina brez očitnega organskega vzroka. Občasno se lahko pojavijo celo motnje zaznavanja (npr. halucinacije), izguba občutka za resničnost ali blodnje (npr. absurdni občutki krivde, strah pred boleznijo ali skrb, da bi postali revni).

Bipolarna razpoloženjska motnja

Za bipolarno razpoloženjsko motnjo  je značilno izrazito nihanje razpoloženja. Izraz »bipolarna« pomeni, da se čezmerno zvišana (manična) čustvena obdobja izmenjujejo z znižanimi (depresivnimi) obdobji. Oseba se med manično fazo počuti evforično, polno energije in neranljivo, med depresivno fazo pa je potrta, žalostna in brezvoljna.

Manične in depresivne faze bolezni se lahko izmenjujejo hitro ali pa se pojavljajo sezonsko v določenih obdobjih leta. V nekaterih primerih so lahko prisotni hudi simptomi, ko prizadeta oseba izgubi stik z resničnostjo in se obnaša vedno bolj nenavadno ali pa kažejo znake iracionalnega mišljenja ali delovanja. Bipolarna razpoloženjska motnja je kronična in dolgotrajna bolezen.

Poporodna potrtost in depresija

Nekaj dni po rojstvu otroka mnoge matere občutijo brezvoljnost, poporodno otožnost, ki se ji v angleščini reče »baby blues«. Spremljajoči občutki tesnobe in pomanjkanja samozaupanja običajno izzvenijo samodejno v nekaj tednih.

Poporodna depresija pa je resnejše stanje in traja dlje. Prizadete matere so depresivne, nesamozavestne, tesnobne boječe, s pomanjkanjem samozaupanja in se na splošno ne čutijo sposobne  soočati se z novimi okoliščinami v vsakodnevnem življenju. Te simptome lahko spremljajo tudi nespečnost, napadi panike in celo strah pred smrtjo. Med poporodno depresijo se lahko pojavi tudi sovražna nastrojenost do novorojenega otroka, in sicer pri približno 10 odstotkih mater približno 2 do 3 tedne po rojstvu.

Sezonska razpoloženjska motnja

Ta oblika depresije se pojavi v jesenskih in zimskih mesecih, ko se dnevi krajšajo in noči daljšajo, traja pa lahko do pomladi. Prizadeta oseba občuti tesnobo, otožnost, potrtost, pogosta nihanja v razpoloženju, nespečnost in izgubo apetita. Blaga različica tega stanja se imenuje tudi »zimska depresija«.

Recenzent: asist. prim. Dragan Terzič, dr. med., specialist psihiatrije