Zvišana raven holesterola
Na naših straneh vam ponujamo širok nabor informacij o zvišani ravni holesterola in možnostih zdravljenja.
Kaj je holesterol?
Holesterol je v človeškem telesu nepogrešljiv. Težave nastanejo le, kadar ga je preveč.
Holesterol je voskasta, maščobi podobna snov, ki se nahaja v vsaki telesni celici, saj je sestavni del vseh celičnih membran. Najdemo ga tudi v živčnem tkivu in žolču, potreben je za nastanek nekaterih pomembnih hormonov in vitamina D.
Maščobe v krvi so holesterol in trigliceridi. Kadar je koncentracija krvnih maščob zvečana, govorimo o hiperlipidemiji.
Holesterol in trigliceridi so v vodi netopni. Za prenos s krvjo po telesu se nahajajo v posebni obliki, t. i. lipoproteinov. Lipoproteine poleg holesterola sestavljajo še trigliceridi, posebne beljakovine (apoproteini) in fosfolipidi.
Raven holesterola v krvi odražata predvsem dve vrsti lipoproteinov:
- LDL (low density lipoproteins) – lipoproteini majhne gostote, ki vsebujejo beljakovine in veliko holesterola. Z njimi se prenaša dve tretjini holesterola.
- HDL (high density lipoproteins) – lipoproteini velike gostote, pri katerih prevladuje beljakovinski del.
Ali je holesterol škodljiv?
Priporočljivo je, da imamo škodljivega holesterola LDL v krvi čim manj, holesterola HDL pa čim več, saj se tako zmanjša tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja.
Glede na tip lipoproteinov se tudi holesterol deli na dve vrsti: na “slab" holesterol in “dober" holesterol.
Holesterol LDL
Imenujemo ga tudi slabi, škodljivi holesterol, saj se lahko začne kopičiti v žilni steni in jo s tem oži. Ta škodljivi proces lahko vodi do angine pektoris, srčnega infarkta, možganske kapi ali motenj v prekrvitvi okončin (pa tudi drugih organov).
Holesterol HDL
Imenujemo ga tudi dobri, koristni, zaščitni holesterol. Po krvi se prenaša z dobrimi lipoproteini, ki omogočajo, da se holesterol iz različnih tkiv in tudi iz žilne stene odstranjuje in prenaša nazaj v jetra, od koder se z žolčem izloča iz organizma.
Zakaj je zvišana raven holesterola v krvi nevarna?
Zato, ker je zvišana raven holesterola pomemben vzrok srčno-žilnih bolezni.
Težave nastanejo, ko je raven holesterola v krvi previsoka – kar imenujejo hiperholesterolemija – in se začne kopičiti v žilni steni. Ta proces imenujemo ateroskleroza.
Obloge iz maščobno spremenjenih celic, prostih maščob in veziva nastanejo predvsem v stenah srednje velikih in velikih žil. Stena take žile ni več gladka, notranji premer žile se postopoma zoži. Zaradi tega se zmanjša pretok krvi do organa ali tkiva, ki ga prehranjuje prizadeta žila. Aterosklerotične obloge v žilni steni so sprva mehke in lahko počijo. Na razpoko se začnejo prilepljati trombociti in nastane krvni strdek (tromb). Ta lahko zaradi ateroskleroze že tako zoženo žilo popolnoma zamaši.
Posledice so zelo nevarne:
- Angina pektoris
Bolečina za prsnico ali angina pektoris nastane, kadar so žile v srcu tako zožene, da postane prekrvitev srčne mišice nezadostna. Posledica so bolečine, ki se pojavijo sprva ob telesnih obremenitvah, pozneje pa tudi v mirovanju. - Srčni infarkt
Če se žila v srcu zamaši, neprekrvljeni del srčne mišice odmre. To je srčni infarkt, ki se lahko konča s smrtjo bolnika, vsekakor pa s trajnimi posledicami za človekovo zdravje. - Možganska kap
Tudi žile v možganih se lahko zožijo zaradi ateroskleroze. Zamašitev žile v možganih povzroči možgansko kap, katere posledica je lahko trajna invalidnost ali celo smrt. - Periferna arterijska bolezen nog
Pri tej bolezni so arterije spodnjih okončin slabše prehodne ali se celo povsem zaprejo, kar povzroči značilne simptome. - Gangrena
Posledica ateroskleroze je lahko tudi zamašitev žil, ki prehranjujejo roko, nogo, črevo in podobno. Zaradi zamašene žile lahko odmre tkivo, kar imenujemo gangrena.
Dejavniki tveganja za razvoj ateroskleroze
Napredovanje ateroskleroze pospešujejo naslednji dejavniki:
- neustrezne ravni krvnih maščob:
- zvišana raven skupnega holesterola
- zvišana raven holesterola LDL
- zvišana raven trigliceridov
- znižana raven holesterola HDL
- zvišan krvni tlak
- dedna nagnjenost
- kajenje
- prekomerna telesna teža
- telesna nedejavnost
- sladkorna bolezen
- stres
Zakaj je dobro vedeti, koliko holesterola imamo v krvi?
Bolezni srca in ožilja imajo številne vzroke, vendar je tako kot drugod v razvitem svetu tudi pri nas daleč najpogostejši vzrok zanje ateroskleroza (kopičenje holesterola v žilni steni).
Dejavniki tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja so:
| Življenjske navade in razvade (nanje lahko vplivamo) | Biokemične in fiziološke značilnosti (nanje lahko vplivamo) | Osebne značilnosti (nanje ne moremo vplivati) |
|---|---|---|
| prehrana s preveč kalorijami, holesterola in nasičenih maščob | zvišana raven skupnega holesterola, zvišana raven holesterola LDL | starost |
| kajenje cigaret | znižana raven holesterola HDL | spol |
| alkohol | zvišan krvni tlak | zgodnja srčno-žilna bolezen v družini |
| telesna neaktivnost | sladkorna bolezen, hiperglikemija, ledvična bolezen | že ugotovljena srčno-žilna bolezen |
Kako pogosto naj bo merjenje ravni holesterola?
Vsak odrasel človek bi moral poznati raven maščob (skupni holesterol, holesterol LDL, holesterol HDL in trigliceridi) v svoji krvi.
Priporočene ciljne vrednosti krvnih maščob so:
| Skupina | Opis | Ciljna vrednost holesterola LDL |
|---|---|---|
| Zelo velika ogroženost | Posamezniki z vsaj enim (katerimkoli) od naslednjih stanj:
| < 1,4 mmol/L in znižanje ≥ 50 % glede na izhodiščno vrednost holesterola LDL < 1,0 mmol/L za bolnike z manifestno ABSŽ, ki v obdobju dveh let utrpijo ponovni klinični dogodek (ne nujno v istem žilnem povirju), čeprav so bili zdravljeni |
| Velika ogroženost | Posamezniki:
| < 1,8 mmol/L in znižanje ≥ 50 % glede na izhodiščno vrednost holesterola LDL |
| Zmerno velika ogroženost |
| < 2,6 mmol/L |
Če je bila ob zadnjem merjenju vrednost njegovih krvnih maščob ustrezna, bi si moral raven krvnih maščob kontrolirati vsakih pet let. Če je bila zvečana, pa pogosteje. Pogostejše kontrole so potrebne tudi pri vseh, ki že imajo enega ali več dejavnikov tveganja za aterosklerozo. Kako pogoste naj bodo te kontrole, bo presodil osebni zdravnik.
V raziskavi CINDI so ugotovili, da ima v Sloveniji več kot 60 % prebivalcev preveč holesterola v krvi.
Ali lahko z zmanjšanjem vsebnosti holesterola v krvi zmanjšamo tveganje?
V raziskavah so dokazali, da z 1-odstotnim zmanjšanjem vsebnosti holesterola v krvi za 2,5 % zmanjšamo verjetnost za pojav srčnega infarkta.
V številnih raziskavah so potrdili, da zmanjšanje vsebnosti holesterola v krvi bistveno upočasni napredovanje ateroskleroze in s tem zmanjša nevarnost za nastanek bolezni srca in ožilja, kot sta srčni infarkt, možganska kap in motnje v prekrvitvi okončin.
Viri:
- 1. Zakaj bi morali vedeti, koliko holesterola imate v krvi? Ljubljana: Lek; 2004.
- 2. Širca Čampa A. Ali res jeste zdravo? Dietna navodila za bolnike z zvišano vrednostjo holesterola; tedenska jedilnika za bolnike in bolnice. Ljubljana: Lek; 2009.
- 3. Berkov R, et al. Veliki zdravstveni priročnik za domačo uporabo. Ljubljana: Mladinska knjiga; 2002.
- 4. Švab I, Rotar D. Družinska medicina. Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine, SZD; 2002.
- 5. Kocjančič A, et al. Interna medicina. Ljubljana: Littera picta; 2005.
- 6. Fras Z. Izbrana poglavja iz interne medicine. Ljubljana medicinska Fakulteta, Katedra za interno medicino: SZD, 2019.