Vzroki depresije

Za pojav depresije ni enotnega vzroka. Gre za bolezen z več obrazi, ki je običajno ne moremo pripisati enemu jasno prepoznavnemu dejavniku, zato predvidevamo, da depresijo povzroči več dejavnikov. Sodobne znanstvene ugotovitve so pokazale, da verjetni razlogi izvirajo iz kombinacije dednih, bioloških, psiholoških in socioloških dejavnikov, povezanih z družbenim okoljem osebe.

Genetski vzroki za depresijo

Nekatere oblike depresije se pogosto pojavijo znotraj družine, zato je treba upoštevati podedovano nagnjenost k bolezni. Zdi se, da to še posebej velja za bipolarno obliko razpoloženjske motnje.

Pri opazovanju družin, v katerih je v vsaki generaciji imel bipolarno motnjo en član družine, so ugotovili, da so bile prizadete osebe genetsko nagnjene k bolezni. Vendar bolezen ni prizadela vseh oseb z genetsko nagnjenostjo zanjo. To pomeni, da ni točno določenega gena, ki bi povzročal depresijo, in da obstajajo drugi dejavniki, ki prispevajo k pojavu bolezni (npr. stresni dogodki v domačem okolju, na delovnem mestu ali v šoli).

Čeprav se v nekaterih družinah depresija pojavlja v vseh generacijah, pa se lahko pojavi tudi pri osebah, ki v družinski anamnezi nimajo sorodnikov, ki so imeli težave z njo.

Nevrobiološki in biološki vzroki za depresijo

Izraz nevrobiološki pomeni, da vzrok izvira iz možganskega področja osrednjega živčnega sistema. Nedavno so pri bolnikih z depresijo odkrili tudi izključno biološke fizične sprožilce.

Sklepamo lahko, da poleg genetskih dejavnikov depresijo povzročajo tudi spremembe v aktivnosti možganskih celic in njihovih povezavah. Človeški možgani so del živčnega sistema in delujejo kot nadzorni center, ki obdeluje informacije, zaradi katerih čustvujemo. Depresijo spremljajo presnovne motnje v možganih. Že dolgo predvidevajo, da depresijo povzroča neravnovesje posebnih sporočevalcev (tako imenovanih živčnih prenašalcev), ki prenašajo informacije v možganih. To pomeni, da se določene snovi, ki so nujno potrebne za zdravo duševno ravnovesje - imenujemo jih nevrotransmiterji, na primer serotonin, noradrenalin in dopamin - izločajo v premajhnih količinah, se prehitro presnavljajo ali pa absorbirajo v sosednje živčne končiče v možganih (glejte sliko).

Pri tem lahko pomagajo nekatere vrste zdravil, kot so zaviralci ponovnega privzema serotonina (angl. selective serotonin reuptake inhibitor - SSRI) in druge. Pri depresiji, ki jo povzročijo nevrobiološki vzroki, na občutke obupa, brezvoljnosti in pojav nespečnosti torej vpliva neravnovesje v možganih.

Poleg tega v krvi in urinu bolnikov z depresijo pogosto odkrijejo prevelike količine hormona kortizola, ki nastaja pri izrazitejših stresnih dogodkih. Nove ugotovitve kažejo, da lahko izpostavljenost stresnim situacijam poškoduje občutljiva območja možganov. O povezanosti stresa in depresije pa lahko le sklepajo, saj še ni bila dovolj jasno dokazana. Zgornji pojasnjevalni model kljub temu predstavlja osnovo za psihoterapevtski pristop, ki ob zdravljenju z zdravili lahko predstavlja ustrezno dopolnitev ali celo nadomestno zdravljenje pri spopadanju z depresijo.

Psihološki ali osebni razlogi za depresijo

Ljudje z majhno samozavestjo, ki sebe in svet vedno dojemajo negativno, ali pa so posebej nagnjeni k stresu, so bolj občutljivi za depresijo. Še vedno ni jasno, ali do pojava depresije pride zaradi psihološke predispozicije ali pa to predstavlja zgodnjo stopnjo bolezni.

Znanstveniki so v zadnjih letih odkrili povezavo med fizičnimi in duševnimi spremembami. Bolezni, kot so možganska kap, srčni infarkt, rak, Parkinsonova bolezen in hormonske motnje lahko povzročijo depresijo, zaradi katere se poslabša bolnikovo zdravstveno stanje. Prizadete osebe postanejo apatične in slabše skrbijo za svoje telesno zdravje. Obenem depresija poslabša potek omenjenih bolezni in poslabša učinkovitost zdravil, ki se uporabljajo za zdravljenje teh bolezni. Zato moramo nujno zdraviti sočasno te bolezni in depresijo.

Depresivno epizodo lahko sprožijo tudi hude izgube, težavna razmerja, finančne stiske, izguba službe in drugi hujši stresni dogodki. Depresija je pogosto rezultat kombinacije genetskih in psiholoških dejavnikov ter vpliva okolja. Ponovni izbruh depresivnih epizod je lahko zato posledica popolnoma vsakdanjih težav ali pa se pojavi brez določenega razloga.

Drugi vzroki depresije

Domneva se, da depresijo lahko povzročajo tudi pomanjkanje dnevne svetlobe, negativne izkušnje v otroštvu ali odrasli dobi, pri otrocih pa se lahko depresija razvije zaradi depresije njihovih staršev. Nekatere osebe na zunanje vplive, kot so stres, težave v partnerskih in drugih socialnih odnosih, reagirajo bolj občutljivo kot druge. To pomeni, da lahko depresijo sproži tudi začeten ali že obstoječ sindrom izgorelosti.

Izgorelost je običajno posledica kombinacije izčrpanosti, trajnega stresa, delovanja pod pritiskom, nezmožnosti spopadanja s težavami in individualnih dejavnikov, vse to pa lahko povzroči depresijo. Simptomi izgorelosti so praktično enaki kot so to simptomi depresije.

Možni fizični simptomi pri izgorelosti:

• glavoboli, bolečine v mišicah
• prebavne težave
• vrtoglavica
• visok krvni tlak
• šumi v ušesih
• nespečnost
• razbijanje, pospešeno bitje srca
• pomanjkanje zanimanja za spolnost, motnja erekcije

Recenzent: asist. prim. Dragan Terzič, dr. med., specialist psihiatrije