Depresija, povezana s spolom ali starostjo

Depresija pri ženskah

Depresija pogosteje prizadene ženske kot moške. To v veliki meri pripisujejo biološkim, hormonskim in fiziološkim dejavnikom. Znanstveno je dokazano, da hormoni neposredno vplivajo na procese v možganih, ki nadzorujejo občutke in razpoloženja.

Hormoni in fizične spremembe ter nova odgovornost za novorojenčka lahko čezmerno bremenijo matere in sprožijo razvoj poporodne depresije.

Nekatere ženske trpijo tudi zaradi hude oblike predmenstrualnega sindroma (PMS) ali predmenstrualne disforične motnje (angl. Premenstrual dysphoric disorder - PMDD), ki jo povzročajo hormonske spremembe med ovulacijo in trajajo do začetka menstruacije. Nekatere ženske so izpostavljene večjemu tveganju za pojav depresije tudi med menopavzo.

Ženske so poleg tega pogosteje izpostavljene dodatnemu stresu (npr. zaradi obremenitev v službi in gospodinjstvu, vzgoje otrok in skrbi zanje, negovanja starejših sorodnikov, fizične ali spolne zlorabe). Kljub temu še vedno ni jasno, zakaj se pri nekaterih ženskah z intenzivnim stresom pojavi depresija, pri drugih v podobnih okoliščinah pa ne.

Depresija pri moških

Moški statistično obolevajo redkeje kot ženske. Vendar pa je moškim težje priznati, da so depresivni, in težje privolijo v zdravljenje, zato pogostost bolezni ni v celoti zajeta v statističnih podatkih. Po drugi strani pa je stopnja samomorov pri moških večja kot pri ženskah. Pri moških je več samomorov, pri ženskah pa poskusov samomora.

Depresija se pri moških pojavi v drugačni obliki kot pri ženskah. Prizadeti moški so običajno zelo utrujeni in razdražljivi, izgubijo zanimanje za dejavnosti, v katerih so pred tem uživali, pojavi pa se tudi nespečnost. Depresivni moški so bolj nagnjeni k zlorabi alkohola in mamil kot ženske ter so bolj dovzetni za občutke frustracije, obupa, razdražljivosti, jeze in se včasih zatečejo celo k nasilju. Nekateri moški se zatekajo v delo, da bi se izognili pogovoru o svojem stanju z družino in prijatelji ali se pogosto vedejo lahkomiselno in drzno.

Depresija pri starejših (starostna depresija)

Depresija ni običajen spremljevalec starosti. Študije so pokazale, da je večina starejših ljudi zadovoljnih s svojim življenjem, čeprav pogosteje zbolevajo zaradi različnih kroničnih telesnih bolezni in imajo več fizičnih težav.

Depresijo pri starejših osebah pogosto spregledamo, saj so simptomi drugačni in manj očitni. Poleg tega starejši pogosto ne priznajo, da se počutijo potrte ali žalostne. Včasih je težko razlikovati med žalovanjem in depresijo. Občutek žalovanja ob izgubi ljubljene osebe je običajna reakcija in na splošno ne zahteva strokovne psihološke pomoči. Vendar pa je pri izjemno dolgem obdobju žalovanja po izgubi morda potrebna ena od oblik zdravljenja.

Starejši ljudje tudi pogosteje trpijo zaradi bolezni, kot so koronarne bolezni, možganska kap, srčni infarkt in rak, ki jih lahko spremljajo simptomi depresije.

Depresija pri otrocih in mladostnikih

Otroci z depresijo so nagnjeni k pojavu depresivnih epizod tudi kasneje v življenju. Poleg tega so depresivni otroci pogosteje dovzetnejši za resne bolezni. Otroci z depresijo včasih hlinijo bolezen, se izogibajo šoli, se oklepajo staršev ali se bojijo njihove smrti. Lahko so slabe volje, imajo težave v šoli, so pesimistični in razdražljivi ali pa se ne počutijo razumljene.

Ker se zgoraj omenjene simptome pogosto napačno razlaga kot običajna nihanja v razpoloženju med različnimi fazami otrokovega razvoja, je lahko diagnosticiranje depresije pri otrocih težavno.

Dečki in deklice pred puberteto kažejo podobno nagnjenost k depresiji, vendar pa je verjetnost za pojav depresije pri deklicah do 15. leta starosti kar dvakrat večja kot pri dečkih.

Pri mladostnikih se depresija običajno pojavi v obdobju intenzivnih osebnostnih sprememb. Najstniki razvijajo lastno identiteto, se spopadajo z vlogo svojega spola in spolnostjo, poleg tega se morajo prvič v življenju začeti odločati sami. Depresijo pri mladostnikih pogosto spremljajo druga stanja, kot so tesnoba, prehranske težave, zloraba mamil in povišano tveganje za samomor. Klinične študije so pokazale, da pri tej starosti kombinacija zdravil proti depresiji in psihoterapija zagotavljata največjo možnost za uspeh.

Recenzent: asist. prim. Dragan Terzič, dr. med., specialist psihiatrije