Samozdravljenje in varno lajšanje bolečine z zdravili
Se vam je že kdaj zgodilo, da ste občutili bolečino in niste vedeli, kaj storiti? V primeru hujše in dolgotrajnejše bolečine je treba obiskati zdravnika, pri blažji akutni bolečini, tj. bolečini, ki traja krajši čas, pa si lahko pomagate sami, poleg nefarmakoloških terapij tudi z zdravili.
Protibolečinska zdravila ali analgetiki so na voljo brez recepta ali pa jih predpiše zdravnik. Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da je bilo leta 2018 v Sloveniji predpisanih 1,4 milijona receptov za analgetike (kar pomeni, da je povprečno v Sloveniji prejelo vsaj en recept za analgetike 25,8 % prebivalcev), zato je pomembno, da znate varno uporabljati protibolečinska zdravila. Dobro je tudi vedeti, na kaj paziti pri samozdravljenju.
Nasveti pri samozdravljenju z analgetiki:
- Pri samozdravljenju s protibolečinskimi zdravili je treba natančno prebrati in upoštevati navodila proizvajalca o trajanju zdravljenja, varni uporabi zdravila, odmerjanju zdravila itd.
- Priporočljiv je posvet z zdravnikom ali s farmacevtom o morebitnih interakcijah z drugimi zdravili.
- Upoštevati je treba morebitne neželene učinke ter neželene učinke drugih zdravil (t. i. interakcije), ki se jemljejo istočasno.
- O primernosti protibolečinskega zdravila se raje posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom kot z družinskimi člani in znanci.
- Samozdravljenje ni primerno za dojenčke in otroke, mlajše od 12 let. Zdravljenje pri omenjenih skupinah naj vedno poteka le pod nadzorom zdravnika.
- Samozdravljenje naj traja največ 7 dni, v nekaterih primerih pa tudi manj, zato moramo obiskati zdravnika, če bolečina v tem času ne pojenja ali se celo stopnjuje.
V primeru dodatnih vprašanj, ki nastanejo ob branju navodil, se obrnite na zdravnika ali farmacevta.
Zdravila za lajšanje bolečin, ki so dostopna brez recepta
Paracetamol
Paracetamol spada med najbolj pogosto uporabljena protibolečinska zdravila. Na voljo je na recept ali brez njega. Pogosto ga uporabljamo za lajšanje bolečin in zniževanje povišane telesne temperature.
Kako pravilno odmerjati paracetamol?
Namen obvladovanja bolečine je, da pravočasno in v zadostni meri začnemo lajšati bolečino. Zato je dobro poznati najvišje odmerke zdravila, ki jih na dan lahko zaužijemo, saj tako preprečimo nehoteno prekoračitev odmerkov zdravila, ki pa lahko že pomeni tveganje za naše zdravje. Največji odmerek paracetamola za zdrave odrasle znaša 4.000 mg v 24 urah, ta pa mora biti razdeljen na najmanj štiri odmerke, kar pomeni, da enkratni odmerek ne sme presegati 1.000 mg (običajno dve 500-miligramski tableti). Med posameznimi odmerki paracetamola pa naj bo vsaj štiri- do šesturni razmik. Nasplošno velja, da je potrebno uporabljati najnižji odmerek, ki v zadostni meri lajša bolečino.
Različna zdravila lahko vsebujejo enako učinkovino (npr. paracetamol), zato je pomembno, da pred uporabo zdravila preverimo kaj točno vsebuje zdravilo in se prepričamo, da ne jemljemo drugega zdravila, ki vsebuje enako učinkovino. Tako bomo zagotovili varno in pravilno uporabo zdravil.
Pri pravilni uporabi sodi paracetamol med bolj varna protibolečinska zdravila in je zato primeren za široko skupino ljudi. Za razliko od nekaterih protibolečinskih zdravil ima majhen vpliv na druga zdravila, ki vplivajo na strjevanje krvi. Paracetamola ne smejo uporabljati ljudje, ki so nanj preobčutljivi, ter bolniki s hujšimi težavami z jetri.
Paracetamol lahko uporabljajo tudi otroci, nosečnice in doječe matere, a le po priporočilu zdravnika oziroma pod njegovim nadzorom.
Nesteroidna protivnetna zdravila
Nesteroidna protivnetna zdravila (NSAR) je skupina zdravil, ki tako kot paracetamol delujejo protibolečinsko in znižujejo povišano telesno temperaturo. Dodatno pa imajo še protivnetni učinek, kar koristi pri zdravljenju bolečine, ki je vnetnega izvora. Zdravila, ki vsebujejo nesteroidna protivnetna zdravila, se dobijo v lekarnah tako na recept kot brez recepta.
Najpogostejši neželeni učinki, ki se lahko pojavijo pri jemanju nesteroidnih protivnetnih zdravil in zahtevajo takojšnje prenehanje uporabe zdravila, so:
- učinki na prebavila: slabost, bruhanje, driska, zaprtost, dispepsija, razjede ali krvavitve v prebavilih;
- učinki na srčno-žilni sistem: otekanje udov (edemi), povišanje krvnega tlaka, poslabšanje srčnega popuščanja, zapleti s strjevanjem krvi (možganska ali srčna kap itd.);
Možni so tudi neželeni učinki na ledvice in jetra.
Dobro je vedeti, da kratkotrajna uporaba (ne več kot 10 dni) nesteroidnih protivnetnih zdravil pri večini odraslih bolnikov ne zveča tveganja za nastanek neželenih učinkov, vendar le ob dejstvu, da upoštevamo navodila zdravnika ali farmacevta.
Dodatna pozornost pri samozdravljenju bolečine
Ko se odločite za samozdravljenje bolečine, morate biti bolj pozorni, če spadate v katero izmed naslednjih skupin:
- stari več kot 65 let,
- bolniki s pridruženimi boleznimi,
- bolniki, ki jemljejo druga zdravila (na recept ali brez recepta),
- bolniki, ki so v preteklosti že imeli kakšen neželeni učinek zaradi zdravil (na recept ali brez recepta),
- bolniki z nizko telesno maso (pod 40 kilogramov),
- bolniki, ki so imeli ali imajo razjedo na želodcu ali krvavitev iz prebavil,
- bolniki, ki so v preteklosti že preživeli TIA (prehodni ishemični napad), možgansko ali srčno kap,
- bolniki, ki imajo zmanjšano delovanje ledvic ali jeter,
- bolniki, predvideni za operacijo,
- bolniki, ki jemljejo zdravila, ki zavirajo strjevanje krvi,
- bolniki z motnjami v strjevanju krvi,
- bolniki z močnejšo bolečino ter
- osebe, ki prekomerno pijejo alkoholne pijače.
Ob pojavu drugih zdravstvenih težav, ki niso naštete zgoraj, je prav tako pomembno, da se pred jemanjem zdravil brez recepta in pred začetkom samozdravljenja o tem posvetujete z zdravnikom ali s farmacevtom.
Viri:
- Kenda S., Varno lajšanje bolečine z analgetiki. Lek, Ljubljana, 2019.
- NIJZ. Poraba zdravil v Sloveniji v letu 2018. Nacionalni inštitut za javno zdravje Republike Slovenije. Dostopno na: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/poraba_zdravil_2018_0.pdf (datum dostopa: 13. 8. 2019).
- WebMD. Dos and Don'ts of Drug Safety internet. Atlanta; c2005-2019. Dostopno na: https://www.webmd.com/healthy-aging/guide/medication-safety-tips-dos-and-donts#1 (datum dostopa: 20. 4. 2019).
- Roberts E in sod. Paracetamol : not as safe as we tought? A systematic literature review of observational studies. BMJ, 2016 Dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/25732175 (datum dostopa: 20. 4. 2019).
- Centralna baza zdravil. Lekadol: povzetek glavnih značilnosti zdravila internet. Ljubljana: Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Nacionalni inštitut za javno zdravje; c2012−2014. Dostopno na: http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/o/CC18250038223E4AC12579C2003F557B/$File/s-021199.pdf (datum dostopa: 20. 4. 2019).
- NICE, Analgesia - mild-to-moderate pain: Summary. Dostopno na: https://prodigy-knowledge.clarity.co.uk/Topic/ViewTopicPaid/c277ec09-8e05-40f0-800e-256a40ea6318#301d5456-06df-4ae2-ae5e-87f8280ff075 (datum dostopa: 20. 4. 2019).
- Dolinar T, Mrhar A. Paracetamol – učinkovito in varno zdravilo? Farm Vest, 2005. Dostopno na: http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-IZ8XQ5B4/5a5527d4-8ff5-4669-b9ff-0849f1e8ada2/PDF (datum dostopa: 20. 4. 2019).
- UpToDate. Drug interactions. Wolters Kluwer. Dostopno na: https://www.uptodate.com/drug-interactions/?source=responsive_home#di-druglist (datum dostopa: 20. 4. 2019).
- UpToDate. Paracetamol. Wolters Kluwer; Dostopno na: https://www.uptodate.com/contents/acetaminophen-paracetamol-drug-information (datum dostopa: 20. 4. 2019).
- UpToDate. NSAIDs overview of adverse effects. Wolters Kluwer; Dostopno na: https://www.uptodate.com/contents/nonselective-nsaids-overview-of-adverse-effects (datum dostopa: 20. 4. 2019).