Zobobol

Zobobol ali bolečina v zobu se lahko pojavi tako v samem zobu kot tudi ob njem, torej v obzobnem tkivu (dlesni). Najpogostejši krivec za nastanek zobobola so bolezni zoba, občasno se lahko zgodi, da zobobol nastane zaradi bolezni, ki niso povezane z zobmi ali dlesnimi.

Najpogostejši vzroki za zobobol so:

• zobna gniloba, poznana tudi kot karies;
• kopičenje gnoja, ki se nalaga v korenini zoba in okrog njega;
• poškodba ali zlom zoba;
• poškodba plombe ali zalivke;
• ponavljajoči se gibi ust (npr. žvečenje žvečilnega gumija, stiskanje zob);
• okužba dlesni.

Najpogostejši povzročitelj zobobola je zobna gniloba ali karies

Najpogosteje zobobol povzroči zobna gniloba. V Sloveniji ima težave z zobno gnilobo dve tretjini otrok in večina odraslih ljudi.

Zobna gniloba pogosto nastane zaradi pomanjkljive ustne higiene. V ustni votlini se namnožijo bakterije, te pa se hranijo z ostanki hrane, ki se pritrdijo na zobno površino. Bakterijske obloge na zobeh počasi razgrajujejo zobno sklenino, torej povrhnjico zoba. Slednje lahko pripelje do zobne gnilobe in zobobola.

Zobna gniloba se lahko prepreči z rednim in temeljitim čiščenjem zob po vsakem obroku, pomembno je tudi, da so na jedilniku zdrava živila, ki vsebujejo manj sladkorja. Marsikatero težavo pa lahko preprečijo tudi redni obiski zobozdravnika, ki temeljito pregleda zobe.

Vrste bolečin, ki nastanejo pri zobobolu

Poznanih je več vrst bolečin, ki lahko nastanejo pri zobobolu. Bolečina je lahko:

• blaga ali huda,
• občasna ali stalna ter
• ostra ali utripajoča.

Bolečina lahko postane izrazitejša pri uživanju tople ali hladne hrane ali pijače. Občutek bolečine je lahko večji s pritiskom na obolelo mesto.

Kako si lahko pri zobobolu pomagate sami?

Do pregleda pri zobozdravniku si lahko zobobol poskušate lajšati sami, tako da poskušate blažiti bolečino, ki nastaja pri zobobolu. Pomaga lahko spiranje ustne votline s toplo vodo, ta odstrani umazanijo, ki se v ustni votlini še zadržuje. V pomoč pri lajšanju zobobola je lahko zobna nitka, s katero se odstrani hrana, ki se je zataknila med zobmi.

Če je bolečina zobobola močnejša, si lahko pomagate s protibolečinskimi zdravili, ki se lahko kupijo brez recepta. Zdravila, ki vsebujejo paracetamol, lahko pomagajo kratkotrajno lajšati zobobol. Pomagate si lahko tudi z zdravili iz skupine nesteroidnih antirevmatikov (NSAR). V primeru blaženja bolečine po posegih na zobeh (npr. izruvanje zoba), se je dobro posvetovati s farmacevtom in uporabiti protibolečinsko zdravilo, ki ne vpliva na strjevanje krvi.

Poleg zobobola se lahko pojavijo še drugi znaki

Bolečina zoba je zagotovo najbolj pogost bolezenski znak, ki nakazuje bolezen zoba. Včasih pa lahko zobobol spremljajo še drugi znaki, ki prav tako nakazujejo, da z zobom nekaj ni v redu in da bo potreben obisk pri zobozdravniku:

• oteklina, ki se pojavi okrog bolečega zoba,
• glavobol,
• povišana telesna temperatura,
• pojavi se lahko tudi izcedek iz zoba (gnoj), ki zaudarja in je neprijetnega okusa.

Zobobol lahko traja, dokler ni odpravljen vzrok za njegov nastanek

V večini primerov zobobol traja tako dolgo, dokler se ne obišče zobozdravnik, ki s pregledom zob ugotovi vzrok zobobola in ga primerno zdravi. Ob težavah z zobobolom je v vsakem primeru prav, da se čim prej obišče zobozdravnik, še posebno pozornost pa je treba nameniti naslednjim znakom:

• zobobol je zelo močan;
• zobobol traja dlje kot dan ali dva;
• poleg zobobola boli tudi uho;
• zobobol spremlja povišana telesna temperatura ali
• občutno močnejša bolečina, ko so usta široko odprta.

Kaj lahko storite sami, da preprečite razvoj zobobola in bolezni zob?

Naštetih je nekaj uporabnih nasvetov, s katerimi je lažje ohranjati zdrave zobe:

• pomembna je zdrava prehrana: čim manj sladkih in škrobnatih jedi in pijač, te namreč pospešujejo množenje bakterij, ki povzročajo zobni karies;
• zadostna higiena zob: zobje se po vsaki jedi umijejo, ščetka se tudi dlesni;
• pri umivanju zob je priporočljiva uporaba mehke zobne ščetke, ki ne poškoduje zobne sklenine, ter zobne kreme, ki vsebuje fluorid;
• ko se zobje temeljito umijejo, se uporabi še zobna nitka, s katero se temeljito očistijo predeli, ki se z zobno ščetko ne dosežejo;
• prenehanje s kajenjem ter izogibanje alkoholnim pijačam;
• pri igranju ali vadbi kontaktnih športov je priporočljiva uporaba ščitnika za zobe;
• majhni otroci naj se čim prej odvadijo pitja pijač po steklenički, sploh nočno pitje sladkih pijač lahko povzroči gnitje zob;
• izogibati se je treba odpiranju stvari z zobmi, saj se na ta način lahko poškoduje zobna sklenina ali celo zlomi zob.