Zdrav življenjski slog pri ledvični bolezni
Pripravljena priporočila predstavljajo splošna navodila za osebe s KLB. Podrobna, individualno prilagojena navodila je treba pridobiti od zdravnika in dietetika.
Telesna dejavnost
Od vseh možnih ukrepov, povezanih s spremembo življenjskega sloga, je redna telesna dejavnost verjetno najbolj pomembna in najbolj učinkovita.
Redna telesna dejavnost je za vsako osebo s KLB praktično obvezna; ni zgolj priporočljiva, ampak lahko rečemo, da je kar nujno potrebna. Izjemo lahko predstavljajo bolniki s hudimi srčnimi boleznimi, predvsem v zgodnji fazi po infarktu. Ti bolniki se morajo pred uvedbo vadbe posvetovati s svojim kardiologom. Tudi pri bolnikih, ki jim vadba povzroči zelo težko dihanje
ali bolečine oziroma tiščanje v prsnem košu, je nujen posvet z zdravnikom pred nadaljevanjem vadbe.
Zavedati se moramo, da vadba ni zdrava samo za ledvice, ampak deluje varovalno in koristno praktično na vse organske sisteme v telesu, še posebej na srčno-žilnega in mišično-skeletnega.
Raziskave dokazujejo, da redna telesna dejavnost izboljša presnovo maščob in ogljikovih hidratov, izboljša stanje srca in žil, vzdržuje dobro stanje mišic, zmanjša kronične telesne bolečine, privede do boljše kakovosti spanja in pomaga pri vzdrževanju telesne mase. Zaradi vseh omenjenih učinkov imajo ljudje, ki so redno telesno dejavni, boljšo kakovost življenja, zmanjša pa se tudi smrtnost, kar je še posebej pomembno za ledvične bolnike.
Najpomembnejša lastnost ustrezne telesne vadbe je, da je redna. Če ste ledvični bolnik bo vaša glavna naloga, da najdete način, kako jo boste vključili v vsakodnevno življenje. Poiščite zato vadbo, v kateri boste uživali! Najbolje bo, da si vnaprej izberete, kdaj boste vadili. Začrtan urnik je lahko ključnega pomena predvsem takrat, ko bo motivacija za vadbo upadla.
Zaželeno je, da vadba vključuje elemente vzdržljivostne vadbe (aerobne: tek, hitra hoja, plavanje …) in vadbe moči (anaerobne: vadba z utežmi, elastičnimi trakovi …).
Osebam s KLB se priporoča, da so telesno dejavne vsaj 30 minut dnevno, vsaj petkrat na teden. Če imate težave z gibanjem ali ste začetnik, bodo že redni sprehodi vidno koristni. Naslednji korak naj bo, da dvignete intenzivnost hoje. Na začetku lahko za določen čas (npr. dve do pet minut) pospešite korak in to ponovite večkrat na poti. Ko se boste ob hoji dobro počutili, lahko vključite tudi krajše klance, ki vam bodo pospešili bitje srca (kar je cilj vadbe višje intenzivnosti). Dodatna motivacija so lahko aplikacije za štetje korakov. Cilj naj bo doseči vsaj 8000 korakov na dan. Za tiste, ki imajo bolečine v sklepih ali okončinah, bo dobra oblika vadbe plavanje ali kolesarjenje.
Za izboljšanje moči mišic, kosti in sklepov je pomembna predvsem vadba moči, zato naj ta predstavlja vsaj dve do tri vadbene enote (treninga) na teden.
Elastični trakovi so lahko dober pripomoček, s katerim opravite vrsto vaj za celo telo. Trakovi so različnih zahtevnosti glede na elastičnost. Najbolje bo, če izberete vmesno stopnjo, kjer raztezanje ne bo prelahko, a hkrati tudi ne prezahtevno. Če ste začetnik, začnite z dvema treningoma na teden, kjer opravite dve seriji vsake vaje po šest do osem ponovitev. Zahtevnost zvišujte z dodatnim treningom v tednu, povečanjem števila serij na tri in povečanjem ponovitev vsake vaje na osem do dvanajst.
Kajenje
Od vseh nasvetov, ki so napisani tu, je za bolnika s KLB nedvomno najpomembnejši ta, da prenehate kaditi. Prva nujna sestavina prenehanja kajenja je, da si želite prenehati. Brez tega bo šlo zelo težko. Obstaja milijon načinov, kako prenehati. Najdite tistega, ki bo uspešen za vas. Nič hudega, če vam ne uspe prvič, drugič, tretjič, četrtič … Nič od tega ne pomeni, da vam ne bo uspelo. Samo ne obupati.
Vsega ne zmoremo sami
Depresija je pogosta bolezen v današnji družbi, še posebej pri ljudeh, ki imajo hujše kronične bolezni. V fazi težje depresije je praktično nemogoče karkoli v svojem življenju spremeniti. Če se počutite povsem brez volje, ne čutite več veselja za nobeno stvar, se vam zdi življenje brezupno in brez smisla, nimate več apetita ali imate težave s spanjem, je povsem mogoče, da ste sredi depresivne epizode. V tem primeru morate poiskati pomoč pri osebnem zdravniku ali psihiatru, za katerega ne potrebujete napotnice. Depresija namreč praviloma ne mine sama od sebe. Šele ko boste izšli iz depresivne epizode, se boste lahko lotili sprememb v življenjskem slogu. Počutili se boste bistveno bolje.
Še več informacij o primerni telesni vadbi in prehrani je na voljo v knjižici: Zdrav življenjski slog za zdrave ledvice, kjer najdete priporočila za manjši vnos soli in beljakovin, omejen vnos sladkorja ter nasvete za izbiro sadja in zelenjave.