Akutne in kronične levkemije

Dve obliki levkemije: akutna in kronična 

Glede na hitrost nastanka simptomov in znakov bolezni, laboratorijske značilnosti, potek bolezni ter način zdravljenja v grobem delimo levkemije na: akutne (akutna mieloična, akutna limfatična levkemija) ter na kronične levkemije (kronična limfatična levkemija, kronična mieloična levkemija).

Potek akutnih levkemij je hiter; če bolezni ne zdravimo, lahko v nekaj tednih oziroma mesecih vodi v smrt. Nastanek simptomov in znakov pri kroničnih levkemijah pa je počasen, do prvih simptomov lahko preteče tudi več let. Zdravljenje kroničnih levkemij poteka navadno šele ob težavah.

Vzroki za pojav levkemije

Vzrok za nastanek levkemij je pri večini bolnikov še vedno neznan. V takšnih primerih govorimo o primarni obliki levkemije. Če je sprožilni dejavnik znan, govorimo o sekundarni obliki bolezni.

Najbolj poznani dejavniki tveganja za nastanek levkemij so obsevanje z ionizirajočimi žarki, predhodno zdravljenje s citostatiki in uporaba nekaterih kemikalij v kmetijstvu.

Katere vrste levkemij poznamo?

V grobem delimo levkemije na 4 večje skupine.

Akutna mieloična/mieloblastna levkemija (AML) je najpogostejša oblika akutne levkemije pri odraslih (80 %). V enem letu na 100.000 prebivalcev za to obliko zboli od  3 do 5 ljudi. S starostjo se število zbolelih  povečuje; povprečna starost ob postavitvi diagnoze je 65 let (60 % bolnikov je starejših od 60 let). Pogosteje se pojavi pri moških (5 : 3).

Akutna limfoblastna levkemija (ALL) predstavlja 25 % vseh rakavih bolezni pri otrocih in je v otroški dobi 5-krat pogostejša od akutne mieloične levkemije. Pojavi se pri 3,4 otrocih na 100.000 otrok na leto, najpogosteje med 2. in 5. letom starosti. Pogostejša je pri dečkih. S kemoterapevtskim zdravljenjem ozdravi okrog 80 % bolnikov. Če za akutno limfoblastno levkemijo zboli odrasla oseba, je napoved veliko slabša.

Kronično mieloično levkemijo ima (KML)10-15 % vseh bolnikov, zbolelih za levkemijo. Vsako leto v Sloveniji odkrijemo 18–20 novih bolnikov. Naravni potek bolezni traja 3–5 let. Bolezen gre čez tri različna obdobja: kronično, v katerem slučajno odkrijemo 85 % bolnikov (večino naključno ob laboratorijski kontroli krvi), sledi pospešeno obdobje, ki vodi v razrast blastnih celic (blastna kriza), nato nastopi obdobje blastne preobrazbe, ki je enako stanje kot pri akutni levkemiji. Za omenjeno levkemijo imamo na voljo učinkovito tarčno zdravljenje (zaviralec tirozinske kinaze).

Kronična limfocitna levkemija (KLL) je najpogostejša oblika levkemije pri odraslih. Za to obliko bolezni zboli okrog 30 % vseh bolnikov z levkemijo v zahodnem svetu. Vsako leto odkrijemo približno 100 novih bolnikov z levkemijo v Sloveniji, njihova povprečna starost je okrog 70 let. Pri približno tretjini bolnikov zaradi počasnega napredovanja zdravljenje nikoli ni potrebno.

Prispevek je pripravila Jasmina Hauptman, dr. med. spec. hematologije.