Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

Psihološki vidik bolečine


Ljudje se razlikujejo po tem, kako dojemajo bolečino. Bolečino je lažje razumeti, če razumemo razliko med občutkom in zaznavo.
prof. dr. Matej Tušak, univ. dipl. psih.

Bolečina je redni spremljevalec življenja od rojstva do smrti. Vsakdo se kdaj sreča z bolečino. Kakšno je zaznavanje in prenašanje bolečine, pa je odvisno od posameznika.

Bolečina lahko negativno vpliva na opravljanje osnovnih življenjskih dejavnosti in zaradi tega predstavlja medicinsko, družbeno, socialno in ekonomsko težavo.

Dojemanje bolečine

Ljudje se razlikujejo tudi po tem, kako dojemajo bolečino. Na to vpliva več posameznikovih lastnosti:

  • Bolečinski prag predstavlja najmanjši možen bolečinski dražljaj, ki izzove bolečino, in je prirojen.
  • Bolečinska toleranca je naučena. Ta se ne razlikuje med različnimi ljudmi, temveč lahko isti posameznik enako bolečino v različnih okoliščinah doživlja in zaznava drugače.
  • Bolečina naj bi se razlikovala tudi po spolu. Ženske bolečino doživljajo drugače kakor moški. Ena teorija trdi, da naj bi bili moški bolj vzdržljivi in naj bi občutili manj bolečine. Druga teorija pa pravi, da naj bi ženske imele višjo bolečinsko toleranco, bolečina naj bi bila zanje manj neprijetna. Kljub temu pa naj bi ženske pred bolečino občutile več strahu.

Psihološki vidik bolečine

Bolečina je koristna, saj se pri poškodbi telo odzove refleksno in na tak način prepreči še večjo poškodbo. Bolečina pa je koristna tudi, kadar gre za določene bolezni, saj se z njeno pomočjo lažje postavi diagnoza.

Bolečino je lažje razumeti tudi, če se pozna razlika med občutkom in zaznavo. Občutek bolečine je vezan na bolečinski dražljaj, zaznava pa je vezana na subjektivno izkušnjo (pričakovanja v zvezi z bolečino, strah pred njo, slabe pretekle izkušnje), kar pomeni, da se lahko ob visoki motiviranosti pri določeni dejavnosti vztraja kljub visoki bolečini oz. se bolečina sploh ne čuti.

Bolečina brez telesnih znakov – psihogena bolečina

Akutna ali kronična bolečina se lahko včasih pojavlja brez nekega očitnega vzroka, brez poškodbe; organi in tkiva, kjer se pojavlja, pa so lahko popolnoma zdravi. Takšna vrsta bolečine se imenuje tudi psihogena bolečina. Oseba čuti vse znake bolečine, ki ima tudi enake posledice kot vsaka druga bolečina.

Glavni dejavniki, ki povzročajo psihogeno bolečino, so stres in z njim povezani občutki nemoči, pomanjkanje nadzora nad položajem, nizka samozavest ter občutek pomanjkanja zaupanja v procesu okrevanja.

Rehabilitacijska tehnika: spretnost samoobvladovanja

Spretnost samoobvladovanja lahko pri zdravljenju bolečine pomaga. Gre za nadzor nad lastnimi mislimi, čustvi in vedenjem. Pozitiven odnos do življenja in soočenje s stresom ter bolečino pripomoreta k hitrejši rehabilitaciji oz. zdravljenju.

Kako si lahko pri lajšanju bolečine pomagate sami?

Za hitrejše odpravljanje bolečine je potrebno ogromno sistematične vadbe ter dela na sebi.

Skozi osnovno vadbo se sledi naslednjim korakom:

  • učenje spretnosti sproščanja in umirjanja ter odklapljanja od stresa in nevarnosti iz okolja,
  • učenje dihalnih tehnik za hitro trenutno umiritev,
  • učenje koncentriranja in učinkovitega izmenjavanja obdobij koncentracije in sproščanja,
  • učenje odstranjevanja negativnih slik, dvomov in strahov, učenje praznjenja glave,
  • učenje fokusa na pozitivne slike in pozitivno razmišljanje,
  • učenje vplivanja nase prek sugestij, avtosugestij in hipnoze ter
  • učenje in trening soočanja s stresnimi dogodki prek tehnik vizualizacije.

Tehnike zmanjševanja bolečine

Pri odpravljanju ali obvladovanju bolečine obstaja več različnih tehnik:

  • Tehnika sistematične desenzitizacije je sestavljena iz uporabe tehnik sproščanja ter običajno vizualizacije oz. senzorizacije bolečine. Gre za proces postopnega odstranjevanja negativnih občutij. Stanje, ki posamezniku izzove bolečino, se razgradi v več (npr. deset) faz oz. problemskih stanj glede na intenzivnost bolečine, ki jo ta izzove. S takšno tehniko se torej postopoma odpravlja bolečina. Zdravljenje se začne z najmanj hudo bolečino, ki se poskuša s pozitivnimi sugestijami omiliti, nato se nadaljuje do faze, ki posamezniku izzove največ bolečine. Taka "predelava" bolečine največkrat lahko traja več dni ali celo tednov. Za sprostitev se uporablja tehnika avtogenega treninga ali hipnoza. Te faze tehnike potekajo pri psihologu.
  • Relaksacijska tehnika zmanjševanja bolečine je zelo znana tehnika zmanjševanja bolečine z osredotočanjem na druge (neboleče) dele telesa ali dejavnosti v času, ko sicer občutek bolečine obstaja. Skozi relaksacijsko tehniko se oseba sprošča, nato se poskuša občutek bolečine zmanjšati s postopnim osredotočanjem na npr. roke, noge, bitje srca, poslušanje dihanja ipd.
  • Pri tehniki prekinitve živčnih poti se bolečina lahko poskuša zmanjševati tudi skozi tehniko ozaveščanja bolečine in odstranjevanja bolečine z vizualizacijo prekinitve živčnih poti, ki posredujejo občutek bolečine v možgane. Najprej se ozavesti lokacija bolečine, nato se skuša bolečinska pot prekiniti.
  • Pihanje bolečine v balon pa je tehnika, ki zmanjšuje intenzivnost bolečine s pihanjem v balon. Bolečina se barvno zazna in opiše, nato se pošlje v balon, s tem se skuša intenzivnost barve zmanjšati, na koncu se balon predre ali spusti, da odleti daleč stran.

Za zmanjševanje bolečine se lahko tudi poljubno improvizirajo in kombinirajo različne tehnike, dokler se ne najde prava, ki najbolj ustreza. Velikokrat si pri tehnikah lahko pomagate s pozitivnimi gesli in mislimi. Vse skupaj pa je veliko bolj učinkovito, če delate v stanjih hipnoze in če hipnotizer s sugestijo obvlada bolečino. V takih primerih je po nekaj seansah bolečina zagotovo manjša in lažje prenosljiva.

Vir:

  • Tušak M. Psihološki vidik bolečine. Ljubljana. Lek; 2019.
Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.