Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

Bolečina in vadba

Z načrtovano vadbo lahko lajšamo kronično bolečino in tudi preprečujemo ponovne poškodbe in bolečine.
Prof. dr. Nejc Šarabon
Doc. dr. Dorjana Zerbo Šporin

Bolečina in vadba sta med seboj povezani na dva načina: ob pretirani in nepravilni vadbi si lahko prizadenemo bolečino, lahko pa je prav vadba tista, ki nam določene bolečine omili.

Kronična bolečina ni simptom, ampak bolezensko stanje, ki lahko poslabša našo kakovost življenja. Kronično bolečino lahko lajšamo z načrtovano vadbo, z določenimi vajami pa tudi preprečimo, da bi prihajalo do ponovnih poškodb ali bolečin.

Vadba lajša kronično bolečino

Značilnost kronične bolečine je, da vztraja tudi potem, ko se poškodovano tkivo že zaceli.

Če imamo težave s kronično bolečino, na primer v rami, kolenu, gležnju ali kateremkoli drugem delu telesa, nam redna in pravilna vadba lahko pomaga. Vadba, s katero krepimo telo in je načrtovana ter pravilno izvedena, lahko učinkovito lajša kronično bolečino. Izboljša tudi stanje pri osteoatritisu, fibromialgiji, kronični bolečini v spodnjem delu hrbta in v vratu, lajša pa lahko tudi sindrom kronične utrujenosti. Manj znano dejstvo je, da si z vadbo lahko pomagamo lajšati tudi tenzijski glavobol in migreno. Za ti dve težavi so priporočene posebne vaje za predel vratu in ramen, pri migrenu tudi aerobna vadba.

Seveda pa mora biti vadba prilagojena vsakemu posamezniku in jo mora strokovnjak pravilno načrtovati.

Akutna bolečina zaradi vadbe

Bolj znana nam je bolečina, ki nastane zaradi pretirane ali nepravilne vadbe.

Poznamo več vrst bolečin, ki se lahko pojavijo med vadbo; lahko pa vadba povzroči celo poškodbe. Pogledali si bomo najpogostejše bolečine zaradi vadbe, zakaj nastanejo in kako jih lahko preprečimo.

Zapoznela mišična bolečina

Najpogosteje je z vadbo povezana zapoznela mišična bolečina, imenujemo jo tudi »muskelfiber«, ki se razvije že nekaj ur po vadbi. Vrhunec lahko doseže šele drugi dan po vadbi in lahko traja več dni.

Do zapoznele mišične bolečine najpogosteje pride zaradi naporne ali neprilagojene vadbe. Mišična bolečina ima več stopenj, lahko je blaga ali hujša.

Kadar čutimo zapoznelo mišično bolečino, je naša telesna zmogljivost manjša. Strokovnjaki svetujejo, da se takrat gibljemo zgolj zmerno, da počivamo in damo tako našim mišicam čas, da se obnovijo.

Da do takih bolečin ne bi prihajalo, je zelo pomembno, da pravilno načrtujemo vadbo, čas trajanja in težavnost vadbe. Če bolečine, ki se pojavijo v mišicah, ignoriramo, lahko privedejo do nadaljnjih mišičnih poškodb.

Pogoste poškodbe, ki nastajajo zaradi preobremenitev

Zaradi nepravilne vadbe in preobremenitve poleg bolečine lahko nastanejo tudi poškodbe.

Sprednja kolenska bolečina najpogosteje nastane zaradi preobremenitve sklepov, pogosta je pri športih, kot so tek, smučanje, rokomet, tenis, košarka in podobni športi, pri katerih skačemo, tečemo ali smo v nizki preži (pol počepu). Kadar gre za takšno bolečino v kolenu, najpogosteje ne potrebujemo operativnih posegov; bolečina izzveni, če počivamo in kolena ne obremenjujemo preveč (razbremenilni položaji za koleno).

Bolečina na zunanjem delu kolenskega sklepa ali sindrom trenja liotibialne vezi je poškodba, ki je najpogostejša pri tekačih na dolge proge, zato jo imenujemo tudi tekaško koleno. Ta bolečina je posledica vnetja, ki nastane zaradi ponavljajočih se gibov kolena. Zdravljenje takšne poškodbe je bolj zahtevno, bolnik mora izvajati vaje za raztezanje in krepitev mišic. Rezultati pa so opazni šele po treh do šestih tednih redne rehabilitacijske vadbe.

Poškodba Ahilove tetive je pogosta poškodba v predelu gležnja in stopala. Najpogosteje nastane pri športnih dejavnostih, kot so tek, poskoki in naglo pospeševanje. Bolečina se ob poškodbi Ahilove tetive kaže v obliki zategovanja, otekanja, omejeno pa je tudi gibanje. Značilno za tovrstno bolečino je, da se pojavlja zjutraj ter pri obremenjevanju, s hojo pa se umirja. Če poškodba Ahilove tetive napreduje, postane tetiva zadebeljena in boleča tudi med hojo in tekom. Poškodbo Ahilove tetive najpogosteje zdravimo s počitkom in z razbremenitvijo.

Bolečina v predelu komolca nastane zaradi nepravilno razporejenih sil v podlahti in roki. Bolečina iz predela komolca  lahko seva tudi v predel nadlahti. Tovrstna bolečina se pojavlja pri športih, pri katerih obremenjujemo roke, kot so tenis, badminton in ostali športi z loparjem. Takšno bolečino najpogosteje zdravimo z mirovanjem, hladnimi obkladki ter razteznimi in kasneje krepitvenimi vajami.

Vzroki, ki najpogosteje privedejo do bolečin in poškodb zaradi preobremenitev, so:

  • nepravilna tehnika gibanja,
  • nepravilno izvajanje vaj,
  • neustrezna oprema,
  • predolgo trajanje telesne aktivnosti,
  • nepravilna drža in nestabilnost sklepov,
  • šibkost mišic ter
  • spol ali starost.

Zdravljenje bolečine, ki nastane zaradi vadbe

Če bolečina, ki se po vadbi pojavi na kateremkoli delu telesa, s počitkom ne izzveni ali če ne znamo oceniti in presoditi posledic vadbe, je dobro, da obiščemo zdravnika. Ob tem si lahko pomagamo tudi z zdravili, ki jih dobimo v lekarni brez recepta. Bolečino nam lahko pomaga lajšati enostavni analgetik, kot je paracetamol.

Če je poleg bolečine prisotno tudi vnetje, niso pa prisotni dejavniki tveganja, lahko uporabite nesteroidna protivnetna zdravila.

Če so vaše bolečine v mišicah in sklepih zelo močne, pa vam lahko zdravnik predpiše tudi zdravila na recept.

Več o samozdravljenju bolečine z zdravili lahko preberete tukaj.

Vadba je koristna

Telesna vadba lahko predstavlja izvor bolečine, obenem pa je lahko tudi sredstvo za zmanjšanje bolečin. Vadba je koristna in zdrava, vendar moramo upoštevati določena pravila, vaje izvajati pravilno in telesu dati dovolj časa, da si po vadbi odpočije in se regenerira.

Viri:

  • Ahmad, Z., Siddiqui, N., Malik, S.S., Abdus-Samee, M., Tytherleigh-Strong, G. in Rushton, N. (2013). Lateral epicondylitis - A Review of Pathology and Managment. Bone and Joint Journal, 95B: 1158-1164.
  • Ambrose, K.R. in Golightly, Y.M. (2015). Physical exercise as non-pharmacological treatment of chronic pain: Why and when. Best Practice &Research: Clinical Rheumatology Journal, 29(1):120-130.
  • Bonasia, D.E., Rosso, F., Cottini, U. in Rossi, R. (2015). Exercise-induced leg pain. Asia-Pacific Journal of Sports Medicine, Arthroscopy, Rehabilitation and Technology, 2:73-84.
  • Fonda, B. in Šarabon, N. (2014). Effects of Intermittent Lower-Body Negative Pressure on Recovery After Exercise-Induced Muscle Damage. International Journal of Sport Physiology and Perfrormance, 10(5): 581-586.
  • Fonda, B., De Nardi, M. in Šarabon, N. (2014). Effects of whole-body cryotherapy duration on thermal and cardio-vascular response. Journal of Thermal Biology, 42: 52-55.
  • Francis, G., O´Connor, M.D., Howard, T.M, Catherine, M., Fieseler, M.D. in Nirschl, R.P. (1997). Managing Overuse Injuries: A Systematic Approach, The Physitian and Sportsmedicine, 25(5).
  • Clarkson, P.M in Hubal, M.J. (2002). Exercise-Induce Muscle Damage in Humans. American Journal of Physical Medicine and Rehabilitation, 81(11):52-69.
  • Daenen, L., Varkey, E., Kellmann, M. in Nijs, J. (2015). Exercise, Not to Exercise, or How to Exercise in Patient With Chronic Pain? Applying Science to Practice. Clinical Journal of Pain, 31(2):108-114.
  • Dannecker, E.A. in Koltyn, K.F. (2014). Pain During and Within Hours After Exercise in Healty Adults. Sports Medicine, 44(7):921-942.
  • Drobnič, M. (2013). Ahilova tetiva in boleča peta. Delo in varnost, LVIII(5): 26-27.
  • Dufek, J.S. (2002). Exercise Variability: A Prescription for Overuse Injury Prevention. ACSM Health & Fitness Journal, 6(4):18-23.
  • Hreljac, A. (2004). Impact and Overuse Injuries in Runners. Medicine & Science in Sport & Exercise: 845-849.
  • Hong-You, Li. In Ying-Hui, H. (2016). Achilles Tendinopathy: Current Concepts about teh Basic Science and Clinical Treatments. BioMed Research International Volume. Pridobljeno s: http://dx.doi.org/10.1155/2016/6492597.
  • Ossipov, M.H., Morimura, K. in Porreca,F. (2014). Descending pain modulation and chronification of pain. Current Opinion in Supportive and Palliative Care, 8(2):143-151.
  • Khaund, R. in Flynn, S.H. (2005). Iliotibial Band Syndrome: A Common Source of Knee Pain. American Family Physician, 71(8): 1545-1550.
  • Koltyn, K.F. in Arbogast, R.W. (1998). Perception of pain after resistance exercise. British Journal of Sports Medicine, 32:20-24.
  • Koltyn, K.F. (2000). Analgesia following exercise: a review. Sports Medicine, 29:85-98.
  • Koltyn, K.F. (2002). Exercise-induce hypoalgesia and intensity of exercise. Sports Medicine, 32:477-487.
  • Kreher, J.B. in Schwartz, J.B. (2012). Overtraining syndrom A Practical guide. Sports Health, 4(2):128-138.
  • Podlogar, V., Kacin, A. in Vauhnik, R. (2015). Preobremenitvene poškodbe pri kolesarjih: pregled literature. Fizioterpija, 23(1): 58-65.
  • Tonin, K. (2012). Patelofemoralni bolečinski sindrom. Rehabilitacija, 11(1):48-53.
  • Transkanen, M., Atalay, M. in Uusitalo, A. (2010). Altered oxidative stress in overtrained athlets. Journal of Sports Science, 28(3):309-317.
  • Šarabon, N. in Voglar, M. (2014). Bolečina v spodnjem delu hrbta: struktura, funkcija, ergonomija in gibalna terapija. (Šarabon, N. in Voglar, M. – ur.). Koper, Univerza na Primorskem, Inštitut Andrej Marušič (str. 181).
  • Wen, D.Y. (2007). Risk Factors for Overuse Injuries in Runners. Current Sports Medicine Reports, 6(5): 307-313.
Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.