Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

Astma

Astma in KOPB sta najpogostejši bolezni pljuč, pri katerih se pojavlja piskanje. Piskanje je lahko posledica zožitve dihalne poti ali se pojavi zaradi obilja sluzi v dihalnih poteh. Po uporabi zdravil (bronhodilatatorji) piskanje pri astmi ali KOPB običajno izzveni.

Astma se lahko pojavi kadarkoli v življenju, vendar je pogostejša pri otrocih. Gre za ponavljajoče se zožitve dihalnih poti, ki povzročijo zadihanost in piskajoče dihanje.

Astma je kronično vnetje dihalnih poti, ki je prisotno tudi takrat, ko bolnik nima izraženih težav. Vzrok za nastanek ni znan, znano pa je, da vnetje pospešujejo in s tem tudi poslabšujejo alergeni iz okolja (npr.  hišne pršice, pelodi, poklicni alergeni, virusi in nekatere bakterije).

Simptomi astme

Glavni simptom bolezni je težko dihanje, ki ga lahko sprožijo telesni napor, okužba dihal ali stik z alergenom. 

Diagnozo je razmeroma zlahka postaviti. Nekaj več pozornosti pa je potrebne pri otrocih, zlasti če so mlajši, saj še ne znajo najbolje opredeliti svojih težav. Pri odraslih pa morata skrb vzbuditi občutek dušenja in vztrajen kašelj, ki se okrepi zlasti ponoči. 

Ko je astma urejena, pljuča delujejo povsem normalno in bolnik nima simptomov. Vendar mora astmatični bolnik ves čas imeti v mislih, kateri sprožilci lahko stanje poslabšajo, zato se jim mora izogibati. To je še zlasti pomembno pri otrocih, zato morajo biti starši pozorni, da je otrok čim manj izpostavljen dejavnikom, ki bi poslabšali otrokovo astmo. 

V pomoč pri oceni bolezni je lahko spirometrija, preiskava, pri kateri izmerimo volumen in hitrost izdihanega zraka. Glavni namen preiskave je zgodnje odkrivanje bolezenskega stanja v dihalnih poteh.

Zdravljenje astme

Za obvladovanje bolezni se uporabljata dve vrsti zdravil: preprečevalci in olajševalci. Bolnik jemlje preprečevalce vsak dan, v takih odmerkih, kot jih je predpisal zdravnik. Olajševalce pa bolnik uporablja ob nenadnih (akutnih) poslabšanjih. Povečana potreba po olajševalcih je opozorilo, da se astma slabša ali  da ni najbolje urejena.

Cilj zdravljenje astme je, da ima bolnik čim manj izraženih simptomov in težav zaradi osnovne bolezni. 

Če bolniki sledijo navodilom za zdravljenje in upoštevajo nasvete zdravnika, večina otrok in odraslih živi normalno življenje kljub astmi. 

Ukrepi, ki pomagajo preprečiti  napade in lajšajo simptome astme

  • Izogibanje zakajenim prostorom in kajenju.
  • Redna telesna aktivnost za izboljšanje telesne pripravljenosti. Koristno je plavanje. V hudem mrazu se vadba na prostem odsvetuje.
  • Izogibanje alergenom, na katere ste preobčutljivi 
  • Vdihovalnik z olajševalcem imejte vedno pri sebi. S seboj ga vzemite tudi na počitnice.

Vir:

  • Beynon H et al. Družinski medicinski priročnik. Mladinska knjiga 2013.
Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.