Alergija

Kadar se imunski sistem pretirano odzove na snovi, ki so neškodljive in jih večina ljudi normalno prenese, govorimo o alergiji. Snovem, ki sprožijo alergijo, pravimo alergeni. Alergijo lahko sprožijo različne snovi, najpogosteje pa so to: cvetni prah, hišne pršice, dlaka domačih živali, živila, zdravila, piki žuželk, kozmetični izdelki in sonce. Alergene lahko v organizem vnesemo skozi dihala ali usta, lahko pa pridejo v stik s kožo ali očmi.¹

Zakaj alergija nastane?

Še vedno ni povsem pojasnjeno, zakaj pride do razvoja alergije. Ena izmed razlag je takoimenovana “higienska hipoteza”. Ta predvideva, da se imunski sistem v otroški dobi ni srečal z dovolj velikim številom različnih snovi, da bi se ustrezno naučil, kako se odzvati ob stiku z njimi. Zaradi tega začne pozneje reagirati tudi na neškodljive snovi. Ni pa pretirana čistoča v zgodnjih letih edini vzrok za nastanek alergij, ampak je njihov pojav povezan tudi z dednostjo, izpostavljenostjo cigaretnemu dimu, izpostavljenostjo alergenu itd.²

Kako prepoznamo alergijo?

Za alergijo so značilni:³

• srbenje, rdečina na koži in sluznicah, izpuščaji;
• kihanje, kašelj, zamašen nos, izcedek iz nosu;
• solzenje in pordelost oči, otekle veke;
• srbenje in otekanje v ustih, žrelu in grlu;
• siljenje na bruhanje, driska in krči v trebuhu.

Simptomi in bolezenski znaki se največkrat pojavijo na tistem delu telesa, ki pride v stik z alergenom, lahko pa zajamejo tudi druge organe.

Med najpogostejše bolezni, ki so posledica alergij, sodijo:²

• seneni nahod ali alergijski rinitis
• astma
• atopični dermatitis
• alergija na hrano
• alergija na zdravila

Kako si lahko pri alergiji pomagamo sami?

Najpomembnejši ukrep je izogibanje povzročiteljem – alergenom. Pri alergiji na cvetni prah se je pametno športnim aktivnostim na prostem in daljšemu zadrževanju zunaj izogibati. Tudi med vožnjo naj bodo okna v avtomobilu zaprta. Priporočljivo je, da se ob prihodu domov preoblečemo, si umijemo obraz in tudi lase. Priporočeno je tudi, da oblačil, ki smo jih nosili zunaj, ne odlagamo v spalnici. Izogibamo se sušenju  perila zunaj. Z zračenjem prostorov pa počakajmo do noči ali po dežju.⁴

Včasih pa tudi vsi preventivni ukrepi ne pomagajo dovolj ali pa nam okoliščine ne omogočajo, da bi  upoštevali vsa priporočila - takrat si pri blaženju simptomov lahko pomagamo tudi z zdravili.

Pri blažjih simptomih si lahko odrasli pomagamo s samozdravljenjem z zdravili, ki so v lekarnah dosegljiva brez recepta. Pri zdravljenju alergij uporabljamo dve skupini zdravil: preprečevalce in olajševalce.²

• Preprečevalci zdravijo alergijsko vnetje in preprečujejo, da bi težave sploh nastale.
• Za zdravljenje simptomov sezonskega alergijskega rinitisa oz. senenega nahoda lahko uporabimo kortikosteroidno pršilo za nos Mommox Rino, ki vsebuje učinkovino mometazonfuroat. 
• Lahko ga uporabljamo tudi za zdravljenje že izraženih simptomov senenega nahoda.
• Olajševalci blažijo težave.
• Med olajševalce sodi na primer potialergijsko zdravilo, kot je antihistaminik, npr. Flonidan S v obliki tablet, in zdravilo za lajšanje nabrekle nosne sluznice, nosni dekongestiv.