Kako po zaključenem zdravljenju

Rehabilitacija

Rehabilitacija je pomemben del zdravljenja, zlasti po operativnem posegu. Za zagotovitev popolne gibljivosti ramenskega sklepa je zlasti po odstranitvi pazdušnih bezgavk najpomembnejša takojšnja fizioterapija. Z razgibavanjem pričnejo bolnice že prvi ali drugi dan po operaciji in s telovadbo nadaljujejo doma oziroma po zaključenem obsevanju v zdravilišču.

Otekanje roke na strani odstranjenih bezgavk lahko preprečimo z rednim razgibavanjem, ko pa se oteklina že pojavi, je običajno potrebna limfna drenaža. To je postopek, pri katerem fizioterapevt s posebno vrsto masaže iztisne tekočino iz prizadete roke. Po tem postopku je potrebna redna nošnja elastične rokavice. Če se oteklina ponovi, je treba postopek ponavljati.

Del rehabilitacije je tudi psihosocialna in poklicna rehabilitacija. V poštev pridejo različne psihološke metode, zelo pomembno je tudi socialno okolje, v katerem bolnica živi.

V času zdravljenja so bolnice v bolniškem staležu. Po zaključku je včasih glede na delovno mesto potrebna poklicna rehabilitacija in zamenjava delovnega mesta. Na podlagi medicinske dokumentacije invalidska komisija ugotavlja kategorijo invalidnosti.

Kontrolni pregledi

Po zdravljenju raka dojke so pomembni redni kontrolni pregledi, saj se lahko bolezen ponovi, kar je najpogosteje v prvih dveh letih zdravljenja. Redni kontrolni pregledi pripomorejo k temu, da se zagotovi, da se vsakršne morebitne spremembe zdravstvenega stanja odkrijejo, kolikor je le mogoče zgodaj.

Ob kontroli zdravnik vpraša po težavah, bolnico pregleda, opravi krvne preiskave ter vsako leto kontrolno mamografijo obeh dojk oziroma v primeru odstranitve celotne dojke mamografijo druge dojke.

V primeru rekonstrukcije dojke z vsadkom se opravi ultrazvočna preiskava dojke ali preiskava z magnetno resonanco. Ultrazvočna preiskava dojke ima prednost tudi pri mlajših bolnicah, pa tudi pri starejših bolnicah z dojkami z zelo veliko gostoto in je enakovredna mamografiji.

Med krvnimi preiskavami opravljamo tudi kontrole tumorskih označevalcev. To so snovi, ki so pri bolnikih z rakom lahko prisotne v krvi v zvečanih količinah. Nekatere označevalce je mogoče uporabljati pri bolnicah z rakom dojke z namenom iskanja znakov bolezni po zdravljenju. Vendar do zdaj še nobeno preverjanje s tumorskim označevalcem ni tako zanesljivo, da bi ga bilo mogoče rutinsko uporabljati za odkrivanje raka dojke. Če bolnica navaja posebne težave, se opravijo ciljane preiskave, kot so rentgen prsnih organov, ultrazvok trebuha, CT preiskava prsnega koša, trebuha ali glave, scintigrafija. O teh preiskavah se zdravnik vedno odloča individualno.