Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

Izboljšanje odpornosti organizma

Ljudje živimo v sožitju z mikroorganizmi. Največkrat je to koristno, lahko pa mikrobi povzročajo tudi bolezni (prehladna in gripi podobna obolenja, bolezen covid-19, peptične razjede, driske ...). V sodobnem načinu življenja je ohranjanje psihičnega in fizičnega zdravja velik izziv, zato izrazito narašča uporaba izdelkov, s katerimi želimo povečati odpornost telesa in ga zavarovati pred boleznimi.

Značilni simptomi in znaki zmanjšane odpornosti:

  • zvečana dovzetnost za okužbe in obolenja, ki jih povzročijo običajno slabo kužni mikrobi, npr. glivice;
  • okužbe se pojavljajo pogosteje, so kronične ali hujših oblik;
  • pogostejša in izrazitejša utrujenost ter pomanjkanje energije.

Naš telesni obrambni sistem je odvisen od mnogih dejavnikov: od kakovosti imunskega sistema, ki smo ga podedovali, od preteklih obolenj in cepljenj ter od trenutnega delovanja oz. homeostaze imunskega sistema. Imunska homeostaza (ravnovnovesno delovanje imunskega sistema) je odvisna od življenjskega sloga (spanje, telesna aktivnost, razvade, higiena, prehrana), energijskih zalog in zalog mikrohranil v telesu.1, 23

Kronično obremenjen imunski sistem izčrpava organizem in ga povezujemo z vrsto bolezni, na primer astmo, revmatoidnim artritisom, Crohnovo boleznijo, celiakijo, gastritisom, aterosklerozo, debelostjo, sladkorno boleznijo in nekaterimi vrstami raka.4

Kako deluje imunski sistem5

Človeški imunski sistem je sestavljen iz mnogih tkiv in organov, imunskih celic in molekul, ki so med seboj tesno prepleteni in imajo pomembno nalogo: sprejemanje zunanjih signalov in njihovo razločevanje na nevarne in nenevarne. Ali drugače povedano: imunski sistem vključuje mehanske prepreke (koža, sluznice, solze), biološka (imunske celice: levkociti, makrofagi, limfociti T in B) in kemična "orožja" (citokini, protitelesa), ki omogočijo ločevanje in odstranjevanje nevarnih dejavnikov ali antigenov, tako zunanjih (npr. mikrobi) kot lastnih (npr. rakava celica). 

Pri tem si imunski sistem pomaga:

  • z lastnimi izkušnjami (prebolele bolezni, na katere spomin ohranja pridobljen oz. specifični imunski sistem s spominskimi celicami in protitelesi) ali 
  • z izkušnjami, pridobljenimi v celotni zgodovini človeštva (prirojen oz. nespecifični imunski sistem, ki odgovori takoj in neselektivno – makrofagi, celice ubijalke...). 

Prirojeni in pridobljeni imunski sistem sta dobro povezana z neposrednimi stiki receptorskih molekul oz. kompleksov ali na daljavo z vodotopnimi prenašalci ali mediatorji, kar deluje kot učinkovit obrambni sistem našega telesa.

Poenostavljeno prikazano sodelovanje imunskih komponent:5

Antigen --> fagociti in antigen predstavitvene celice (npr. dendritične celice) prenašajo antigene v limfatična tkiva (bezgavke) --> aktivacija limfocitov T v različne podtipe --> limfociti T povzročijo aktivacijo limfocitov B --> limfociti B s pomočjo plazmatk izdelajo protitelesa (imunoglobuline) --> protitelesa se vežejo na antigen in nato na makrofage --> okrepi se fagocitoza (požiranje in odstranjevanje tujkov) = krog je sklenjen.

Stanje našega imunskega sistema se lahko preveri, pri čemer je najosnovnejši test štetje števila belih krvnih celic (levkocitov, kot so nevtrofilci, eozinofilci, bazofilci, limfociti).

Poseben del imunskega sistema predstavlja limfatično tkivo sluznic dihal in črevesja. Velika površina prebavil in dihal je neprestano izpostavljena tujkom (patogenim mikroorganizmom) in antigenom (sestavine hrane in delci zraka), ki vstopajo v notranjost telesa. Zaradi tega smo se skozi evolucijo tovrstnim spremembam prilagodili preko kompleksnega in zelo interaktivnega mehanizma, znanega kot sluznični imunski sistem (s kratico MALT - angl. mucosa-associated lymphoide tissue).

Črevesni imunski sistem predstavlja po ocenah raziskovalcev do 70 % človeškega imunskega sistema6. Ta podatek ni presenetljiv, če upoštevamo, da so naša prebavila ključna vstopna točka za neprestano vstopanje škodljivih (patogenih) zaužitih mikroorganizmov v naše telo. Ta kompleksni sistem mora vzorčiti, obdelovati in predstavljati vse snovi v zaužiti hrani in naše mikrobe, ki v več trilijonski skupnosti živijo v našem črevesju. Na vse te signale (antigene) se moramo pravilno odzvati, pri čemer nam pomaga  črevesno limfatično tkivo (s kratico GALT- angl. gut-associated lymphoid tissue). GALT odloča, ali so snovi in mikrobi koristni ali škodljivi za naše zdravje ter notranje ravnovesje ali pa na nas nimajo vpliva.78

Črevesna mikrobiota in imunski sistem – vzajemno sodelovanje

GALT je tesno povezan tudi z mikroprebivalci v črevesju (večina teh so bakterije, prisotni so še virusi, glive, arheje, paraziti), ki jih imenujemo črevesna mikrobiota.9 

Mikrobiota ima številne ugodne vplive, vse od pomoči pri prebavi hrane in delovanja črevesja do delovanja imunskega sistema10. Mikrobiota ima bistveno vlogo pri sprožitvi, učenju in delovanju našega imunskega sistema, hkrati pa ima imunski sistem vpliv na sestavo in aktivnost mikrobiote.1112

Črevesna mikrobiota lahko pomaga imunskemu sistemu:9, 13, 14, 15, 16, 1718

  • vpliva na debelino in sestavo sluznice prebavil,
  • skupaj s snovmi (kratkoverižnimi maščobnimi kislinami) neposredno vpliva na zorenje imunskih celic (limfocitov B in T),
  • vpliva na tvorjenje in sproščanje imunskih mediatorjev (kot so protitelesa IgA),
  • omejuje naselitev škodljivih (patogenih) mikrobov, tako da z njimi tekmuje za hrano in življenjski prostor,
  • vzpostavi toleranco za hrano.

Sestava mikrobiote pripomore k zdravemu imunskemu odzivu, lahko pa tudi poveča nagnjenost k bolezni. Za neravnovesje v črevesni mikrobioti ali njeno nenehno spreminjanje se je uveljavil izraz disbioza19. K disbiozi lahko prispevajo številni dejavniki, kot so genetika, življenjski slog, izpostavljenost mikroorganizmom, nekaterih zdravil ...18

Spreminjanje črevesne mikrobiote in s tem vplivanje na disbiozne simptome (driska, zaprtje, napenjanje ...) ali zdravljenje določenih bolezni je mogoče s pomočjo hrane (zlasti prebiotiki), z uporabo koristnih mikroorganizmov (probiotiki) ali s protimikrobnimi zdravili (antibiotiki).20

Prebiotiki so za nas težko razgradljivi ogljikovi hidrati, a zelo dobro hranilo za črevesno mikrobioto. Probiotični mikroorganizmi lahko podobno kot mikrobiota vplivajo na specifični in nespecifični imunski sistem. Vendar pa obstajajo med njimi razlike. Tako je dokaj dobro poznano, da lahko mlečnokislinska bakterija L. rhamnosus GG deluje imunostimulatorno21 in pomaga krepiti našo obrambo pred okužbami dihal22 in črevesja23

Mikrohranila in hrana so pomembni za delovanje imunskega sistema

Prehrana je pomemben dejavnik pri preprečevanju ali razvoju nalezljivih bolezni. Neprimerno prehranjene osebe so dovzetnejše za okužbe. Obstajajo dokazi, da lahko pomanjkanje mikrohranil (vitaminov, mineralov) spremeni imunski odzivi. A to lahko preprečimo z dopolnili, bogatenjem živil in spremembami v prehranjevanju.24, 2526

Strokovnjaki menijo, da imajo mikrohranila ali mikronutrienti, kot so vitamina C in D ter mineral cink, najmočnejše pozitivne vplive na imunski sistem.   

Vitamin C je vitalno hranilo za naš organizem.

Vitamin C je fiziološki antioksidant, ki ščiti celice pred oksidativnim stresom. Poleg antioksidativnega učinka pa je vključen tudi v sintezo celičnih gradnikov kot kofaktor različnih encimov. Zato vitamin C prispeva k delovanju tako prirojenega kot pridobljenega imunskega sistema.27

Pomanjkanje vitamina C lahko oslabi imunsko odpornost in zveča dovzetnost za okužbe. Po drugi strani lahko okužbe pomembno vplivajo na raven vitamina C (zaradi vnetja in pospešene presnove), in sicer kot naravni odgovor telesa na okužbo. Dnevne potrebe v času brez okužbe oz. pred okužbo so med 100 in 200 mg na dan, v času okužbe pa se potrebe zelo zvečajo; tako nekateri literaturni viri navajajo tudi odmerke po 1000 mg na dan in več. Kljub zavedanju o vedno večji pomembnosti vitamina C za naše telo je pomanjkanje vitamina C precej pogost pojav v razvitem svetu. V Združenih državah Amerike velja celo za četrto najpogostejše prehransko pomanjkanje. Povečane potrebe nastanejo predvsem zaradi onesnaženja, kajenja, okužb in obolenj, ki vključujejo vnetje in večjo oksidacijsko obremenitev za telo, taka je na primer sladkorna bolezen.27

Vitamin D – "hormon"  pomemben za delovanje našega telesa28

Pod oznako vitamin D prištevamo skupino v maščobi topnih steroidnih snovi. Za človeka sta pomembni dve spojini -  vitamin D3 (znan pod imenom holekalciferol, živalskega izvora) in vitamin D2 (znan pod imenom ergokalciferol, rastlinskega izvora). Vitamin D se tvori v naši koži pod vplivom svetlobe, žarkov UV-B. Vse oblike pa postanejo aktivne spojine in za naš obstoj potrebne komponente po tem, ko se presnovijo v jetrih in ledvicah do kalcitriola. Kalcitriol kroži po našem telesu kot hormon. Vendar pa k običajni vlogi (vpliv na absorpcijo kalcija in fosfata, potrebnih za gradnjo naših kosti) čedalje bolj spoznavamo vlogo kot imunomodulator, ki sodeluje pri razmnoževanju celic pridobljenega in prirojenega imunskega sistema. Pomanjkanje se vidi kot moteno delovanje makrofagov, znižanem številu limfocitov, tudi spremenjeni črevesni mikrobioti, kar pa klinično opazimo kot zvečano dovzetnost za respiratorne okužbe in pojavnost avtoimunih obolenj (npr.revmatoidni artritis).2529  Zaradi možnosti prekomernega odmerjanju in nalaganja v maščobnem tkivu, je potrebna previdnost pri odmrejanju. Zgornja dovoljena meja za zdravo populacijo je 100 mikrogramov/dan.29

Cink - za dobro delovanje imunskega sistema potrebujemo ravno pravšnjo količino.30

Cink je mineral, ki se v našem telesu nahaja v sledovih, vendar pa je od njegove količine odvisno kar 300 encimov v našem telesu. Že manjše pomanjkanje cinka (npr. veganska prehrana) je lahko krivo za večjo pogostnost okužb in bolezni, ki so povezane s starostjo (tudi s poslabšanjem okusa, oksidativnim stresom, spremenjenim delovanjem imunskega sistema in nevrološkimi motnjami).3132

Odbor za dietne izdelke, prehrano in alergije pri Evropski agenciji za varno hrano (EFSA) meni, da je  vloga cinka pri normalnem delovanju imunskega sistema pomembna pri vseh starostih, tudi pri dojenčkih in mlajših otrocih, kar potrjuje trditev, da cink prispeva k normalnemu delovanju imunskega sistema.33

Makronutrienti za povečane energijske potrebe ob aktivnem imunskem sistemu34

Povprečen človek na dan porabi najmanj 7.500 kJ (1.800 kcal) energije.35 V času aktiviranega imunskega sistema pa se potrebe po energiji bistveno zvečajo in telo je sposobno preusmeriti porabo energije iz okončin (roke, noge) k pomembnim (vitalnim) metaboličnim procesom, ki so potrebni za naše preživetje. Tako se z namenom oskrbe imunskega sistema s hranili zaloge (npr. beljakovin) praznijo in se prične razgradnja mišic. To lahko opazimo kot zmanjšanje telesne mase in pojemanje moči. 

Zato sta primerna prehrana med boleznijo  in nadomeščanje izgubljenih mikrohranil (npr. vitaminov skupine B) in makrohranil (aminokisline, ogljikovi hidrati, maščobe) ključna tako za dober imunski odgovor kot tudi za hitrejše in lažje okrevanje po bolezni.33 

Pomoč iz narave

V fitoterapiji (tj. zdravljenje z zdravilnimi rastlinami) poznamo zdravilne rastline, ki delujejo adaptogeno in imunostimulativno. Adaptogeni (npr. ginseng, elevterokok in rožni koren) krepijo obrambni odziv organizma na stresne dejavnike, imunostimulanti (najprepoznavnejša sta ameriški slamnik in belo omelo, obstajajo pa še izvlečki različnih zdravilnih gob) pa spodbujajo delovanje imunskega sistema, s čimer preprečujejo ali zdravijo bolezni.36

Alkoholni in vodni izvlečki škrlatne ehinaceje ali ameriškega slamnika so v laboratorijskih testih  pokazali, da lahko zavirajo rast  virusov gripe in herpesa. V različnih študijah se je izkazalo, da izvlečki zvečajo odpornost organizma tako, da aktivirajo tako nespecifično (prvo) obrambno linijo (zvečajo dejavnost posebnih imunskih celic fagocitov, celic ubijalk), in tako da vplivajo na delovanje specifičnega imunskega sistema (nastajanje določenih protiteles). Tako telesu pomagamo pri odstranjevanju vzroka za prehlad. 

Standardizirani izvleček ameriškega slamnika uporabimo za skrajšanje in blaženje posameznih simptomov prehlada in gripe. Izvleček je najbolj učinkovit, če ga vzamemo ob prvih bolezenskih znakih,  saj se ti lahko, sodeč po rezultatih kliničnih študij, zmanjšajo celo za 60 %. Vendar pa je pri njegovi uporabi potrebna tudi previdnost: pri bolnikih z avtoimunskimi boleznimi in pri otrocih do 4. leta starosti je uporaba odsvetovana.37

Viri:

  • 1. Pasteur Institute: The factors that most affect our immune system (https://www.pasteur.fr/en/research-journal/news/factors-most-affect-our-immune-system), zadnji dostop 21. 3. 2020.
  • 2. Buttgereit et al. Immunol. Today 2000; 21.
  • 3. Straub. Nature Reviews, Rheumatology; 2017; 13.
  • 4. Jeras M. Biološka zdravila in celični terapevtski pripravki za modulacijo vnetnih procesov. V: Kočevar Glavač N, Zvonar A. Biološka zdravila I. Fakulteta za farmacijo, 2014; 33.
  • 5. Gosenca Matjaž M & Tomašič T. Imunski sistem - ključni obrambni sistem človeškega organizma (E-knjiga); Fakulteta za farmacijo, Ljubljana, 2017.
  • 6. Vighi G. in sod. Clinical and Experimental Immunology, 2008; 153 (Suppl. 1): 3–6.
  • 7. Dotan & Mayer, 2003.
  • 8. Wersile and Furuta. J ALLERGY CLIN IMMUNOL 2008; Vol 121, No 2.
  • 9. Kamada & Nunez. Gastroenterology. 2014 May ; 146(6): 1477–1488.
  • 10. Ciorba MA. Clin Gastroent Hepatol. 2012; 10.
  • 11. Belkaid & Hand. Cell. 2014 March 27; 157(1).
  • 12. Zheng D in sod. Cell Research 2020; 30.
  • 13. Sharma in sod. Gut 1995; 36.
  • 14. Kim&Kim. J. Clin. Med. 2019, 8, 444.
  • 15. Weng & Walker. J Dev Orig Health Dis. 2013 June 1; 4(3).
  • 16. Mowat & Agace. Nat Rev Immunol 2014; 14 (10).
  • 17. Fehervari et al. Nature Milestone, Human microbiota research, Jun 2019; S17.
  • 18. Round & Mazmanian. Nature Rev. Immunol. 2009, vol.9.
  • 19. Keeney KM in sod. Annual Review of Microbiology, 2014; 68.
  • 20. Pflughoeft & Versalovic .Rev. Pathol. Mech. Dis. 2012. 7.
  • 21. Segers and Lebeer Microbial Cell Factories 2014, 13 (Suppl 1): S7.
  • 22. Laursen & Hojsak European Journal of Pediatrics 2018; 177.
  • 23. Szajewska et al. Aliment Pharmacol Ther 2011; 34.
  • 24. Katona & Katona-Apte. Clinical Infectious Diseases 2008; 46.
  • 25. Gombart in sod. Nutrients. 2020 Jan; 12(1): 236.
  • 26. How to boost your immune system. Harvard School (https://www.health.harvard.edu/staying-healthy/how-to-boost-your-immune-system), zadnji dostop 21. 3.2020.
  • 27. Carr CA & Maggini S, Nutrient 2017
  • 28. Norman AW. Am J Clin Nutr 2008;88, suppl.
  • 29. Dietary reference values for vitamin D. EFSA. Scientific opinion. 2016 (dostopno na https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.2903/j.efsa.2016.4547) zadnji dostop 18. 6. 2020
  • 30. Wessels in sod. Nutrients 2017; 9(12), 1286.
  • 31. Meunier in sod. European Journal of Clinical Nutrition (2005) 59, Suppl 2.
  • 32. Haase in sod. Biogerontology 2006; 7.
  • 33. EFSA Panel on Dietetic Products, Nutrition and Allergies:Scientific Opinion on the substantiation of a health claim related to zinc and normal function of the immune system pursuant to Article 14 of Regulation (EC) No 1924/2006. EFSA Journal 2014; 12(5): 3653.
  • 34. Lochmiller & Deerenberg. OIKOS 2000; 88:1.
  • 35. Baldwin & Parsons. Clinical Nutrition 2004; Vol 23 (6).
  • 36. Nina Kočevar Glavač. Sodobna fitoterapija in imunski sistem. V Gosenca Matjaž M, Tomašič T. Imunski sistem - ključni obrambni sistem človeškega organizma (E-knjiga); Fakulteta za farmacijo, Ljubljana, 2017.
  • 37. Ameriški slamnik v Sodobna fitoterapija. Z dokazi podprta uporaba zdravilnih rastlin. Kreft & Kočar Glavač (ur). 2. izdaja; SFD, Ljubljana, 2013.
Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.