Opozorilni znaki demence
Izguba spomina, ki vpliva na vsakdanje življenje
Eden najpogostejših začetnih znakov Alzheimerjeve bolezni je, da bolnik pozablja nedavno pridobljene informacije. Značilno je tudi, da človek pozabi pomembne datume ali dogodke ter večkrat postavi isto vprašanje. Za stvari, ki jih je pred tem zmogel sam, se bolnik vedno bolj zanaša na opomnike ali na druge člane družine. Ker te težave postopoma napredujejo, jih svojci, ki so v vsakdanjem stiku z osebo, največkrat niti ne opazijo.
V starosti je normalno občasno pozabljanje, npr. imena, kakšnega dogodka, dogovora - vendar se jih kasneje spomnimo in si jih zapomnimo. |
Upad umskih sposobnosti, težave pri načrtovanju, nezmožnost presoje in reševanja problemov
Ljudje, ki živijo z demenco, se težko koncentrirajo in imajo težave pri razmišljanju, posebej pri razumevanju abstraktnih pojmov, kot so številke. Posledično imajo lahko težave pri plačevanju mesečnih računov ali težko sledijo kuharskemu receptu.
Ker se težko osredotočijo, za opravljanje običajnih nalog in opravil potrebujejo veliko več časa kot prej. Sprejemajo napačne odločitve, se na primer neprimerno oblečejo glede na vreme, dvignejo velike vsote denarja ali kupujejo stvari, ki jih ne potrebujejo. Težave imajo z upravljanjem financ, ampak se tega ne zavedajo.
Občasne težave ali napake pri upravljanju financ ali gospodinjskih računov so običajna sprememba, povezana s starostjo. |
Težave pri vsakodnevnih opravilih
Osebe z Alzheimerjevo boleznijo težko opravijo vsakdanje naloge, ki so sestavljene iz več zaporednih korakov, kot so: gospodinjska opravila, vožnja v znan kraj, priklic pravil igre pri najljubši igri ... Ker z napredovanjem bolezni opravljanje nalog postaja vedno težje, jih sčasoma začnejo opuščati. Značilno za osebe z Alzheimerjevo boleznijo je tudi kopičenje stvari in hrane.
Normalno je, da starejša oseba občasno potrebuje pomoč pri uporabi mobilnega telefona, mikrovalovne pečice ali nastavitvi snemanja priljubljene televizijske oddaje. |
Težave s krajevno in časovno orientacijo
Ljudje z Alzheimerjevo boleznijo se pogosto ne spomnijo današnjega datuma oziroma dneva v tednu, meseca ali letnega časa. Navadno imajo težave z razumevanjem nečesa, kar se ne dogaja točno v tem trenutku. Pozabijo, kje se nahajajo in kako so prišli tja, kar je razlog, da se izgubijo.
Običajno je, da včasih ne vemo, kateri dan v tednu je ali da se izgubimo. Pomembna razlika v primerjavi z demenco je, da se tega kasneje spomnimo in smo se zmožni orientirati. |
Težave pri razumevanju vidnih prikazov in prostorskih odnosov
Znak Alzheimerjeve demence so lahko tudi spremembe vida. Te lahko povzročijo težave z ravnotežjem ali pri branju. Bolnik bo težko presodil razdaljo, določil barve ali kontrast, kar povzroča tudi težave pri vožnji.
Siva mrena ali katarakta je pogosta bolezen, povezana s starostjo. Vpliva na spremembe vida, ni pa eden od znakov Alzheimerjeve bolezni. |
Težave pri govoru ali pisanju
Ena od značilnosti bolnikov z demenco je, da težko sledijo pogovorom in se vanje vključujejo. Sredi pogovora se na primer ustavijo, ne vedoč, kako naprej, se ponavljajo in pogosto ne najdejo ustrezne besede ali izraza. Težave imajo pri pojmovanju izrazov za običajne predmete, kot so ročna ura, hlačnica ... Težave imajo tudi pri črkovanju in pisanju.
Tudi zdravi ljudje včasih težko najdemo ustrezno besedo, vendar se je kasneje ali v drugih okoliščinah, ko smo manj utrujeni ali nismo pod stresom, spomnimo. |
Prestavljanje, izgubljanje in iskanje predmetov
Značilno za osebe z Alzheimerjevo demenco je, da predmete ali oblačila spravijo na nenavadna mesta, na primer umazano skodelico v koš za umazano perilo. Pogosto izgubljajo stvari in se ne spomnijo, kaj so pred tem počeli, da bi jih lahko našli. Pogosto nekaj iščejo, preverjajo in druge obtožujejo, da so jih okradli. Takšni dogodki in obtoževanja se stopnjujejo in so vse bolj pogosti, ko bolezen napreduje.
Povsem običajno je, da kakšen predmet založimo ali ga v določenem trenutku ne najdemo, vendar smo zmožni slediti predhodnim korakom in predmet kasneje najdemo. |
Umik z dela in/ali družbenih dejavnosti
Bolniki z Alzheimerjevo boleznijo imajo težave pri sporazumevanju in težko sodelujejo pri pogovoru, zato začnejo trajno opuščati delovne obveznosti, družabne aktivnosti in hobije. Ne spremljajo več niti svoje najljubše športne ekipe niti nadaljevanke, popolnoma opustijo hobije in se izogibajo družbi.
Normalno je, da se nam včasih ne ljubi in nimamo volje za sodelovanje pri družinskih ali družabnih obveznostih ter se jim želimo izogniti. |
Spremembe osebnosti in razpoloženja
Pri ljudeh z demenco se pojavijo spremembe v doživljanju in obnašanju. Lahko postanejo zmedeni, sumničavi, depresivni, prestrašeni ali občutijo tesnobo in so lahko napadalni. Njihova čustva se hitro spreminjajo in jih izrazito izražajo. Včasih se odzovejo tudi neprimerno: v znanem okolju se razburijo, ko se v nekem položaju ne znajdejo ali se ne počutijo najbolje.
Tudi zdravi ljudje se odzivamo neustrezno, vendar se tega zavedamo in to počnemo redkeje. V starosti običajno naloge opravljamo na vedno enak način in postanemo razdražljivi, če nas kdo zmoti v tem ustaljenem načinu. |