Zdravljenje multiple skleroze

Zdravljenje MS poteka v treh vzporednicah:

• zdravljenje z zdravili, ki vplivajo na potek bolezni;
• lajšanje simptomov s simptomatskimi zdravili in nefarmakološkimi ukrepi (fizioterapija, delovna terapija, psihološka obravnava in podobno);
• zdravljenje zagonov MS.

K zdravljenju MS z razvojem novih terapevtskih možnosti pristopamo izrazito individualno. Najbolj uspešni smo pri zdravljenju recidivno remitentne MS. Pomembno je, da zdravljenje z zdravili, ki vplivajo na potek bolezni – če se zanj odločimo – začnemo čim prej. Odločitve o zdravljenju sprejemamo na podlagi prognostičnih dejavnikov ob začetku bolezni in se tako odločimo bodisi za stopenjsko bodisi indukcijsko zdravljenje. Pri stopenjskem zdravljenju izberemo zmerno učinkovita zdravila in zdravljenje stopnjujemo, če z omenjenimi zdravili nismo dovolj uspešni. Pri indukcijskem zdravljenju pa že na začetku posežemo po bolj učinkovitih zdravilih, ki lahko prinašajo tudi nekatera resnejša tveganja. Tako zdravimo bolnike z manj ugodnimi prognostičnimi dejavniki. V zadnjih letih so na voljo tudi zdravila, ki spreminjajo potek progresivnih oblik MS.

Slika 1: Različni pristopi zdravljenja MS.

Drug pomemben vidik zdravljenja je lajšanje simptomov MS, kar prav tako zelo vpliva na kakovost življenja bolnikov z MS. Lahko poskušamo lajšati utrudljivost, spastičnost (trdost mišic), bolečine, motnje uriniranja in spolnih funkcij.

Zagone bolezni lahko zdravimo s kortikosteroidi. Študije niso zanesljivo dokazale vpliva zdravljenja zagonov s kortikosteroidi na dolgoročni izhod MS, zato zdravimo oziroma skrajšujemo le zagone, ki zelo vplivajo na vsakdanje bolnikove dejavnosti. Tudi če zagoni ne vplivajo zelo na bolnikovo vsakdanje življenje, mora bolnik o njih obvestiti lečečega nevrologa, saj je pojav zagonov pomemben pri odločitvi o zdravljenju z zdravili, ki vplivajo na potek bolezni.

Prognoza multiple skleroze

Pri nezdravljeni MS lahko pričakujemo, da bo približno polovica bolnikov po petnajstih letih pri hoji potrebovala obojestransko oporo (bergle, hojico). Prav tako bo bolezen v 50 % prešla v prognostično manj ugodno sekundarno progresivno obliko, kjer imamo manj terapevtskih možnosti. S sodobnimi zdravili smo te odstotke bistveno zmanjšali. Zato je MS danes za večino bolnikov bolezen, s katero lahko v veliki meri živijo polno življenje, vključno s pridobitnim delom, prostočasnimi aktivnostmi in ustvarjanjem družine.

Slika 2: Polno, aktivno življenje ljudi z MS.

Prispevek je pripravil Gregor Brecl Jakob, dr. med., spec. nevrologije