Multipla skleroza

Multipla skleroza (MS) je kronična avtoimunska vnetna demielinizacijska bolezen osrednjega živčevja. Za MS najpogosteje zbolijo osebe med 20. in 40. letom starosti, redko diagnozo postavimo tudi pri otrocih ali starejših od 50 let. Približno trikrat pogosteje zbolevajo ženske v primerjavi z moškimi.

Po ocenah v Sloveniji živi med 3000 in 3500 bolnikov z MS. MS je najpogostejši vzrok nepoškodbene invalidnosti pri mladih odraslih. V preteklosti je diagnoza MS predstavljala neizogibno napredovanje nevrološke prizadetosti in posledično invalidnost. V zadnjih tridesetih letih pa smo pri zdravljenju MS priča bliskovitemu razvoju novih zdravil, ki pri veliki večini bolnikov učinkovito zavirajo bolezen in posledični razvoj invalidnosti.

Slika 1: Invalidnost pri ljudeh z MS.

Poznamo več oblik MS:

• recidivno remitentna multipla skleroza (RRMS)
• sekundarno progresivna multipla skleroza (SPMS)
• primarno progresivna multipla skleroza (PPMS)

V 85 % imajo bolniki recidivno remitentno MS, za katero so značilna poslabšanja in izboljšanja nevroloških simptomov. Poslabšanjem rečemo tudi zagoni, ki po definiciji predstavljajo pojav novih ali poslabšanje že obstoječih nevroloških simptomov, ki trajajo dlje kot 24 ur. Zagoni so posledica pojavljanja novih vnetnih žarišč, ki jim pravimo tudi demielinizacijski plaki ali lezije, v različnih predelih osrednjega živčevja. Po začetnih zagonih se navadno nevrološka simptomatika popolnoma umiri, tako da bolniki med zagoni nimajo večjih težav. S pojavljanjem novih zagonov se z leti začne večati nevrološka prizadetost.

Če RRMS ne zdravimo, v povprečju po petnajstih letih preide v sekundarno progresivno MS, za katero je značilno postopno napredovanje nevrološke prizadetosti, ki je neodvisno od zagonov. Predvsem na prehodu iz recidivno remitentne v sekundarno progresivno MS še lahko vidimo zagone in nove plake na MRI glave, ki se v nadaljnjem poteku pojavljajo redkeje.

Klinična slika zagonov MS je odvisna od lokacije nastajajočih plakov v osrednjem živčevju. Najpogosteje se recidivno remitentna MS kaže z:

• izgubo vida na eno oko (meglen vid, slabši barvni vid) s spremljajočo bolečino za očesom, kar je posledica vnetja vidnega živca;
• mravljinčenjem po udih (po enem udu ali po eni strani telesa ali v obeh nogah), kar je največkrat posledica vnetja hrbtenjače ali plakov v osrednjem živčevju;
• šibkostjo in nespretnostjo udov;
• motnjami ravnotežja in koordinacije.

Slika 2: Občutek šibkih udov, mravljinčenje.

Slika 3: Meglen vid.

Pri manjšini (približno 15 %) se MS začne s postopnim napredovanjem nevroloških simptomov. Tej obliki rečemo primarno progresivna MS in se največkrat kaže z napredujočimi težavami pri hoji zaradi prizadetosti spodnjih udov, lahko pa tudi kot katerikoli napredujoči nevrološki simptom. Bolniki s primarno progresivno MS so ob postavitvi diagnoze tipično nekoliko starejši (okoli 40 let). S to obliko enako pogosto zbolevajo moški kot ženske.

Ob relativno tipičnih znakih MS, ki smo jih opisali zgoraj, imajo bolniki tudi različne simptome. Zelo pogosto tožijo o pretirani oziroma patološki utrudljivosti, poleg motoričnih težav (šibkosti, trdih mišic) imajo lahko težave z mokrenjem in spolnimi funkcijami. Senzorične težave velikokrat spremljajo tudi bolečine. Z napredovanjem prizadetosti se pojavljajo tudi motnje miselnih funkcij in razpoloženja.

Prispevek je pripravil Gregor Brecl Jakob, dr. med., spec. nevrologije