Ankilozirajoči spondilitis

Ankilozirajoči spondilitis

Je najpogostejši predstavnik spondiloartritisov. Bolezen prizadene predvsem sakroiliakalne sklepe in hrbtenico, lahko pa tudi periferne sklepe in zunajsklepne strukture. Vzrok za nastanek bolezni ni znan. 90–95 odstotkov bolnikov z ankilozirajočim spondilitisom ima prisoten genski označevalec HLA-B27. Pri zdravih belcih je HLA-B27 prisoten v 2 do 18 odstotkih. Moški obolevajo trikrat pogosteje kot ženske. Pogostnost pojavljanja bolezni pri belcih je 0,5 odstotka populacije. Ankilozirajoči spondilitis se najpogosteje začne v drugem ali tretjem desetletju življenja. Po 40. letu življenja zboli le še 6 odstotkov bolnikov.

Simptomi in znaki ankilozirajočega spondilitisa

Na začetku bolezni so značilne bolečine v spodnjem delu hrbtenice in sakroiliakalnih sklepih. Izžarevajo lahko v stegna in prsni koš. Bolečine so stalne in se pri gibanju zmanjšajo, ob počitku pa ne izzvenijo. Za bolezen so značilne nočne bolečine v hrbtenici, ki bolnika zbudijo iz spanja in ga prisilijo, da vstane ter se razgiba. Prisotna je jutranja okorelost. Ob napredovanju bolezni se postopoma lahko pojavijo bolečine tudi v prsni in vratni hrbtenici. Gibljivost hrbtenice se postopno manjša.

V okviru bolezni je možna tudi prizadetost sklepov. Prizadeti so predvsem veliki sklepi, kot so kolena, kolki, ramena. Entezitis najpogosteje prizadene narastišče Ahilove tetive in plantarne aponevroze na petnico. Prizadeta so lahko tudi narastišča medrebrnih mišic in narastišča vezi na medenici.

Slika 1: Prikaz vnetja ahilove tetive (entezitis)

Bolezen lahko prizadene tudi oči. Sprednji uveitis je najbolj znan zunajsklepni pojav pri ankilozirajočem spondilitisu in se pojavi pri četrtini bolnikov. Prizadeto oko je rdeče, boleče, se solzi. Bolnika moti svetloba. Vid je moten.

Polovica bolnikov ima klinično nemo vnetje črevesne sluznice.

Na bolezen pomislimo pri bolniku z vnetno bolečino v ledveni hrbtenici.

Merila za opredelitev vnetne bolečine so:

• začetek težav pred 40. letom starosti,
• počasen začetek,
• trajanje vsaj tri mesece,
• pridružena jutranja okorelost,
• težave se ob gibanju zmanjšajo.

Pri pregledu bolnika na začetku bolezni ne ugotavljamo odstopanj od normale. Pri napredovali bolezni ugotavljamo pri bolnikih zmanjšano gibljivost hrbtenice v vse tri smeri in zmanjšano razteznost prsnega koša. Ledvena hrbtenica je izravnana, poudarjena pa je ukrivljenost prsne hrbtenice.

Prispevek je pripravila Suzana Gradišnik, dr.med., spec. interne medicine in spec. revmatologije