Možganska kap

Kaj je možganska kap?

Možganska kap je nenaden dogodek v osrednjem živčevju, pri katerem je zaradi nezadostne oskrbe možganov s krvjo njihovo delovanje moteno za več kot 24 ur.

Možganske celice za svoje delovanje potrebujejo nenehno oskrbo s kisikom, ki jim ga dovaja kri. Če je krvni obtok v možganih moten zaradi zamašitve, to povzroči smrt celic v tistem delu možganov, ki ga zamašena žila ne more več oskrbeti s kisikom. To vodi v nastanek značilnih simptomov in znakov, ki lahko trajajo nekaj tednov, mesecev ali so celo trajni.

Manjša možganska kap
Če simptomi minejo v nekaj dneh ali tednih, pravimo, da so bolniki preboleli manjšo možgansko kap.

Znotrajmožganska krvavitev
Pri okrog 20 % bolnikov je vzrok možganske kapi krvavitev v določenem delu možganov.

Ishemična možganska kap
O njej govorimo, ko prekinitev krvnega obtoka v delu možganov traja tako dolgo, da povzroči trajno možgansko okvaro.

Zakaj nastaneta ishemična možganska kap in znotrajmožganska krvavitev?

Ishemična možganska kap

Lahko je posledica strdka, ki je nastal na veliki arteriji ali v srcu, se odlepil in nato s krvjo potoval do možganov in zamašil eno od manjših arterij.

Možganska kap je lahko tudi posledica bolezenskih sprememb na velikih ali majhnih možganskih arterijah.

Redko nastane ob vnetju arterijske stene ali zaradi prirojenega oziroma pridobljenega nagnjenja k zvečanemu strjevanju krvi.

Pri približno 30 % bolnikov ne moremo ugotoviti jasnega vzroka možganske kapi, zato govorimo o kriptogeni* možganski kapi.

Znotrajmožganska krvavitev

Nastane zaradi razpoka arterije v možganih. Najpogostejši vzrok je dolgotrajna, slabo urejena arterijska hipertenzija, ki okvari žilno steno manjših možganskih arterij. Redkejši vzroki so žilne nepravilnosti, kot sta arterijsko-venska malformacija** in angiom***, ter motnje v strjevanju krvi.

Kako ločimo ishemično možgansko kap od znotrajmožganske krvavitve?

Ločevanje med ishemično možgansko kapjo in znotrajmožgansko krvavitvijo z nevrološkim pregledom ni zanesljivo. Zato pri vsakem bolniku z možgansko kapjo opravimo slikanje možganov z računalniško tomografijo glave (CT glave) ali včasih z magnetno resonanco glave (MR glave). Pri ishemični možganski kapi ugotovimo možganski infarkt****, pri znotrajmožganski krvavitvi pa vidimo možganski hematom*****.

Kaj je prehodna pretočna motnja?

Prehodna pretočna motnja (strokovno tranzitorna ishemična ataka – TIA) nastane zaradi prehodne prekinitve možganskega pretoka v določenem možganskem predelu. Zapora arterije, ki povzroči motnje možganskega pretoka, v kratkem času sama po sebi mine.

Simptomi in znaki, ki se pojavijo, so enaki kot pri možganski kapi, le da zaradi kratkotrajne zapore trajajo do 24 ur, običajno pa 10—15 minut. Pomembno je, da prehodno pretočno motnjo prepoznamo, ker napoveduje možgansko kap, ki se lahko razvije pozneje.

Vsi bolniki, ki so doživeli prehodno pretočno motnjo, morajo takoj k zdravniku, da jim predpiše ustrezno zdravljenje, saj to pomembno zmanjša možnost za nastanek možganske kapi.

Kako pogosta je možganska kap?

Možganska kap vsako leto prizadene vsaj 0,2 % populacije in več kot 1 % ljudi, starejših od 65 let.²

Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja se v Sloveniji zaradi možganskožilnih bolezni zdravi vsako leto okrog 4400 ljudi, okoli 2100 pa jih umre. Od teh je pri 10 % vzrok smrti možganska kap.

Kakšne so posledice možganske kapi?

Posledice možganske kapi so zelo različne, odvisne pa so od obsežnosti okvare, od mesta, ki je bilo prizadeto, in od hitrosti ukrepanja:

	ljudi preživi kap brez posledic
	jih postane lažjih invalidov
	jih postane zmernih invalidov
	bolnikov postane hudih invalidov

Ker se po možganski kapi zelo malo ljudi rehabilitira do te mere, da so sposobni za delo, je razumljivo, da možganska kap oziroma njene posledice pomenijo tudi zelo veliko finančno breme za državo.