Koronarna srčna bolezen

Kaj je koronarna srčna bolezen?

Pri koronarni srčni bolezni je motena oskrba srčne mišice s krvjo. V večini primerov je razlog ateroskleroza koronarnih srčnih žil, redko pa je zmanjšana prekrvitev srčne mišice posledica nenadnega krča koronarnih arterij. Srčna mišica mora biti stalno oskrbljena s primerno količino kisika in ne more, kot na primer mišice na nogah, določen čas shajati z manjšo količino kisika, zato ji pri zmanjšani oskrbi s kisikom grozi neke vrste zadušitev. To stanje strokovnjaki označujejo z izrazom ishemija.

Ateroskleroza

Pri aterosklerozi, ki jo pogosto imenujejo tudi poapnenje žil, se v stenah arterij nalagajo t. i. obloge ali lehe. Sestavljene so v glavnem iz maščob, npr. holesterola, celic in vezivnega tkiva. Pozneje se v obloge naloži še kalcij. Zaradi teh oblog se krvne žile vedno bolj ožijo in postajajo vedno trše. Kri ne more več neovirano teči in pretok krvi se upočasni.

Aterosklerozo pospešujejo številni dejavniki. Enim se žal ni mogoče izogniti, npr. dedni nagnjenosti ali sladkorni bolezni, na druge pa vseeno lahko vplivate. Poleg kajenja, visokega krvnega tlaka in previsoke telesne teže imajo pomembno vlogo pri nastanku oblog v žilnih stenah predvsem visoke ravni holesterola.

Razlikujemo med “dobrim" holesterolom (holesterol HDL), ki iz različnih tkiv in žilne stene odstranjuje holesterol in ga prenaša nazaj v jetra, in “slabim" holesterolom (holesterol LDL), ki se lahko začne kopičiti v žilni steni. Zato so v krvi zaželene visoke ravni holesterola HDL in čim nižje ravni holesterola LDL.

Priporočene ciljne vrednosti krvnih maščob so:

Angina pektoris in srčni infarkt

Koronarne arterije lahko zožene krvne žile do neke mere nadomestijo. Prav zaradi tega se lahko zgodi, da koronarna srčna bolezen ostane dolgo časa neopažena. Kadar so koronarne žile zožene za več kot 50 odstotkov, je zožitev pomembna. Šele ko je prekrvitev močno omejena se, predvsem pri telesnih ali duševnih  naporih, pokažejo tipični znaki. Težave opisujemo z izrazom “angina pektoris" (latinski izraz za “stiskanje v prsih").

Najznačilnejša znaka angine pektoris sta predvsem občutek stiskanja v prsih in bolečine v prsih, ki lahko izžarevajo v levo roko ali v vrat. Težko dihanje pri telesnih naporih je nadaljnji znak motenj prekrvitve koronarnih žil. Prav tako se lahko zgodi, da se znaki pojavijo v drugih delih telesa in se kažejo navzven kot bolečine ali odrevenelost, npr. v vratu, ramenih ali sklepih. Možno je tudi, da se angina pektoris pojavi celo brez opisanih težav. V tem primeru govorimo o motnji prekrvavitve brez simptomov, ki je še posebej nevarna, saj jo večinoma prepoznamo šele zelo pozno.

Po razpoku aterosklerotične lehe nastane strdek in v kratkem času popolnoma zapre pretok skozi koronarno arterijo. Del srčne mišice, ki ga oskrbuje ta žila, ni več prekrvljen in ne dobiva več kisika in hranil. Mišične celice srca po kratkem času pričnejo odmirati. Tako nastane srčni infarkt, najpomembnejša in najhujša posledica koronarne srčne bolezni.

Angina pektoris in srčni infarkt imata zelo podobne znake, vendar so med njima  pomembne razlike.

Kako ukrepati ob pojavu srčnega infarkta?

Čim prej pričnemo srčni infarkt zdraviti, tem večje so možnosti preživetja in tem manjše so njegove posledice. Nekaj sekund, s pravo pomočjo in v pravem trenutku, je lahko ključnih za preživetje.

Ko pomagate bolniku z infarktom je pomembno, da čim prej pokličete prvo pomoč in preverite dihanje, nato pa čim prej začnete izvajati masažo srca in umetno dihanje. Takoj ko imate na voljo za uporabo še avtomatski defibrilator, ga vljučite in sledite navodilom za uporabo. Srčno oživljanje izvajajte dokler ne pride urgentna medicinska ekipa.

Hitreje ko bo bolnik prispel v bolnišnico, večja je verjetnost, da mu bodo zdravniki s hitrim zdravljenjem ohranili del srca, ki ga je prizadel infarkt.

Kako ukrepati ob pojavu srčnega infarkta v Sloveniji?

Kako zdravnik ugotovi koronarno srčno bolezen?

Včasih lahko zdravnik že iz opisa težav in popisa bolezni prepozna koronarno srčno bolezen, pri večini bolnikov pa je potreben natančnejši pregled. Zdravnik najprej izmeri krvni tlak in utrip ter posluša srce in pljuča zaradi morebitnih sumljivih šumov.

Nato se lahko opravi zapis srčne aktivnosti, strokovno elektrokardiogram (EKG), saj koronarno srčno bolezen v nekaterih primerih prepoznamo po značilnih odstopanjih oblike krivulje EKG-ja. Ta odstopanja so potrditev, da je bolnik že doživel srčne dogodke. Standardna preiskava, s katero zdravnik potrdi koronarno srčno bolezen, je snemanje EKG-ja  med obremenitvijo (npr. med vožnjo sobnega kolesa ali hojo na tekočem traku). V tem primeru bo lahko opazil spremembe EKG-ja, ki se pojavijo le takrat, ko mora srce bolj delati in mu koronarne srčne žile ne morejo več zagotavljati zadostne oskrbe. Če na osnovi že opravljenih preiskav še vedno ni jasno, ali gre za koronarno srčno bolezen ali ne, si lahko pomaga še s 24-urnim snemanjem EKG-ja.

Preiskava srca z ultrazvokom se imenuje ehokardiografija. Izvede se pri tistih bolnikih, pri katerih sumimo še na druge bolezni srca, npr. bolezni zaklopk, srčni infarkt v preteklosti. Z ultrazvokom lahko opazujemo tudi motnje krčljivosti srca.

Natančnejše informacije o mestu in obsegu koronarnega zoženja dobimo s srčno  katetrizacijo. Pri tej preiskavi se v koronarne srčne žile uvede zelo tanka cevka (kateter), po kateri se v koronarne arterije vbrizga rentgensko kontrastno sredstvo. Zatem se opravi rentgenski posnetek koronarnih žil, na katerem so vidna zoženja žil.

Za prikaz prekrvljenosti srčne mišice se uporablja scintigrafija miokarda, pri kateri z uporabo radioaktivno označenih snovi opazujemo prekrvitev srčne mišice.

V posebnih primerih se zdravnik odloči za neinvazivno slikanje koronarnih arterij z računalniško tomografijo (globinsko slikanje telesa ali organov v plasteh). S to preiskavo ugotavljajo prizadetost koronarnih arterij pri bolnikih z neznačilnimi znaki angine pektoris. Magnetna resonanca je novejša preiskava, ki se uporablja za oceno krčenja srčne mišice in prikaz motenj prekrvitve.

Kako zdravimo koronarno srčno bolezen?

Zdravljenje koronarne bolezni obsega spremembo življenjskega sloga,  zdravljenje z zdravili ter posege, s katerimi razširimo žile (perkutana koronarna intervencija – PCI) ali naredimo obvod (angl. by-pass).