Reaktivni artritis
Reaktivni artritis je vnetje sklepov, ki nastane po okužbi, pri gensko dovzetnih osebah. Najpogosteje po okužbi sečil, prebavil in dihal. HLA-B27 pozitivna oseba naj bi imela 50- do 100-krat večje tveganje za reaktivni artritis kot HLA-B27 negativna.
Potek reaktivnega artritisa
Reaktivni artritis se pojavi po okužbi sečil, prebavil ali dihal. Začetna okužba je pri 10 do 25 odstotkih bolnikov lahko blaga ali je bolnik celo ne zazna. Le 50 do 70 odstotkov bolnikov se spomni, da so preboleli okužbo. Okužbi sledi prosto obdobje enega do štirih tednov, nato se pojavijo prvi znaki reaktivnega artritisa. Natančen pogovor z bolnikom je pri postavitvi diagnoze ključnega pomena.
Simptomi in znaki reaktivnega artritisa
Vnetje sklepov je praviloma nesomerno. Prizadeti so predvsem sklepi na nogah (kolena, gležnji, mali sklepi stopal). Pogosto so prisotne bolečine v predelu pete, kot posledica vnetja tetiv stopal, redkeje kot posledica vnetja Ahilove tetive. Možen je razvoj daktilitisa (klobasastih prstov). Prisotne so lahko tudi bolečine v hrbtenici. Zunaj sklepov so lahko prizadete tudi oči, sečila in koža.
Slika 1: reaktivni artritis kolena (Vir: SAO Amsterdam)
Postavitev diagnoze reaktivnega artritisa
Za postavitev diagnoze si pomagamo z naslednjimi priporočili:
- artritis, ki sledi okužbi s klamidijo, salmonelo, šigelo, jersinijo ali kampilobaktrom,
- čas od okužbe do izbruha artritisa ne sme biti daljši od šestih tednov,
- značilno je nesomerno vnetje sklepov, praviloma spodnjih okončin,
- driska in/ali vnetje sečnice sta pomembna za klamidijsko in enterično obliko reaktivnega artritisa,
- dokaz predhodne okužbe s serološkimi preiskavami ali neposredno z bakterijsko kulturo oziroma prisotnost genskega označevalca HLA-B27 zvečajo verjetnost pravilne diagnoze.
V laboratoriju ugotavljamo pospešeno sedimentacijo eritrocitov (SR), zvečan vnetni C-reaktivni protein, blago zvišane levkocite in trombocite ter anemijo. Povzročitelja bolezni poskušamo dokazati s kulturo ali serološkimi testi.
Prispevek je pripravila Suzana Gradišnik, dr.med., spec. interne medicine in spec. revmatologije
Viri:
- 1. Tomšič M, Hočevar A. Spondiloartritisi. V: Košnik M, Mrevlje F, ur. Interna medicina. 4. izdaja. Ljubljana. Littera Picta, Slovensko medicinsko društvo. 2011. Str 1432-1445.
- 2. Hočevar A, Ješe R. Spondiloartritisi. V: Gašperšič N, Ambrožič A, ur. Žepna revmatologija. Ljubljana. Društvo za razvoj revmatologije. 2019.
- 3. SOA – Arthritis. GerardM (talk | contribs). https://commons.wikimedia.org/wiki/File:SOA-arthritis.jpg. With kind permission from SOA-AIDS Amsterdam. (dostop 16. 7. 2021)