Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

Vitamin D in okužbe dihal

Nizke ravni vitamina D (t. i. sončnega vitamina) v krvi povezujejo s povečanim tveganjem za prehlad, gripo in druge okužbe dihal, ki jih skupaj imenujemo akutne okužbe dihal.

Akutne okužbe dihal so eden izmed glavnih vzrokov svetovne obolevnosti in umrljivosti ter so odgovorne za 10 % obiskov v ambulantah in na urgencah (podatki so iz ZDA). Virusne okužbe povzročijo tudi večino nenadnih poslabšanj astme in kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB), ki prav tako predstavljajo glavni vzrok umrljivosti pri ljudeh s temi obolenji.

Skozi leta je več različnih raziskav pokazalo na povezavo med nizkimi ravnmi vitamina D v krvnem obtoku (25-hidroksivitamina D*) in občutljivostjo za okužbe dihal ter nenadnimi poslabšanji astme, nekatere raziskave pa tudi na poslabšanje KOPB.

Kako deluje vitamin D?

Povedano zelo preprosto, vitamin D vpliva na tvorbo določenih beljakovin v telesu, ki imajo protimikrobno vlogo in pomagajo telesu pri obrambi pred mikroorganizmi. Dodatno vpliva tudi na tvorbo vnetnih mediatorjev, ki zavirajo ali pospešujejo vnetne procese ob okužbi. Poenostavljeno bi lahko rekli, da vitamin D pomaga imunskemu sistemu pri obrambi telesa pred okužbo in hkrati pomaga vzdrževati ravnotežje med zaviranjem ter pospeševanjem vnetnih procesov v telesu.

Zmerno izpostavljanje soncu za oskrbo z vitaminom D

V sodobni družbi je možnosti in načinov, da skrbimo za ustrezne ravni vitamina D v svojem telesu, veliko. Seveda je najbolje, če z ustrezno prehrano in gibanjem na soncu poskrbimo, da nam vitamina D ne manjka. Pri tem velja:

Že 15 minut na soncu na dan zadostuje, da bo naše telo tvorilo dovolj vitamina D. Pri tem je pomembno, da smo neposredno izpostavljeni soncu (obraz, roke in dekolte ali drugi deli kože) in v tem času ne uporabljamo kreme za sončenje.
Ljudje, ki živijo na severnih zemljepisnih širinah, si ustrezno količino vitamina D lahko zagotovijo le s prehrano ali jemanjem prehranskih dopolnil.
Zadostno izpostavljenost soncu je težje zagotoviti med oktobrom in aprilom.

Kaj pa, če ne preživimo dovolj časa na soncu?

V tem primeru lahko zadostno raven vitamina D zagotovimo le z ustrezno prehrano. Živila, posebej bogata z vitaminom D, so: losos, sardine, tuna, jajčni rumenjak, mleko in mlečni izdelki ter seveda ribje olje.

Če ocenjujete, da le redko posegate po teh živilih, lahko nadomeščate vitamin D s prehranskimi dopolnili. Pri tem se priporoča:

Dnevno ali tedensko nadomeščanje vitamina D bolj koristi kot zelo visoki odmerki vitamina D le nekajkrat na leto.
800 do 2000 IE na dan je priporočeni odmerek pri zdravih odraslih med oktobrom in aprilom.
Pri ljudeh, ki so bolj ogroženi in dovzetni za akutne okužbe dihal, se priporoča 1000 do 2000 IE na dan ali 10.000 do 14.000 IE na teden celo leto (to velja npr. za kronične bolnike in starejše od 70 let).
Pri otrocih so odmerki nižji, in sicer od 600 do 1000 IE na dan.
Največjo verjetnost, da bo nadomeščanje koristilo, imajo ljudje z najbolj izrazitim pomanjkanjem vitamina D.

Pred uporabo prehranskih dopolnil, ki vsebujejo vitamin D, se je dobro posvetovati s svojim zdravnikom ali farmacevtom o odmerku in trajanju uporabe, sploh kronični bolniki, otroci ali nosečnice oz. doječe matere.

* 25-hidroksivitamin D [25(OH)D] – velja za glavni presnovek vitamina D v telesu in se v tej obliki tudi nahaja v krvi.

Viri:

1. Grijalva CG, Nuorti JP, Griffin MR. Antibiotic prescription rates for acute respiratory tract infections in US ambulatory settings. JAMA 2009; 302: 758–66.
2. Global Burden of Disease (GBD) Mortality and Causes of Death Collaborators Global, regional, and national age–sex specific all-cause and cause-specific mortality for 240 causes of death, 1990–2013: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2013. Lancet 2015; 385: 117–71.
3. Johnston SL. Overview of virus-induced airway disease. Proc Am Thorac Soc 2005; 2: 150–6.
4. Global Asthma Network. The Global Asthma Report 2014. Auckland: Global Asthma Network; 2014.
5. Mannino DM, Buist AS. Global burden of COPD: risk factors, prevalence, and future trends. Lancet 2007; 370: 765–73.
6. Cannell JJ, Vieth R, Umhau JC, Holick MF, Grant WB, Madronich S, et al. Epidemic influenza and vitamin D. Epidemiol Infect 2006; 134: 1129–40.
7. Jolliffe DA, Griffiths CJ, Martineau AR. Vitamin D in the prevention of acute respiratory infection: systematic review of clinical studies. J Steroid Biochem Mol Biol 2013; 136: 321–9.
8. Brehm JM, Acosta-Pérez E, Klei L, Roeder K, Barmada M, Boutaoui N, et al. Vitamin D insufficiency and severe asthma exacerbations in Puerto Rican children. AmJ Respir Crit Care Med 2012; 186: 140–6.
9. Salas NM, Luo L, Harkins MS. Vitamin D deficiency and adult asthma exacerbations. J Asthma 2014; 51: 950–5.
10. Janssens W, Lehouck A, Carremans C, Bouillon R, Mathieu C, Decramer M. Vitamin D beyond bones in chronic obstructive pulmonary disease: time to act. Am J Respir Crit Care Med 2009; 179: 630–6.
11. Kunisaki KM, Niewoehner DE, Connett JE, COPD Clinical Research Network. Vitamin D levels and risk of acute exacerbations of chronic obstructive pulmonary disease: a prospective cohort study. Am J Respir Crit Care Med 2012; 185: 286–90.
12. Quint JK, Donaldson GC, Wassef N, Hurst JR, Thomas M, Wedzicha JA. 25-hydroxyvitamin D deficiency, exacerbation frequency and human rhinovirus exacerbations in chronic obstructive pulmonary disease. BMC Pulm Med 2012; 12: 28.
13. Hansdottir S, Monick MM, Hinde SL, Lovan N, Look DC, Hunninghake GW. Respiratory epithelial cells convert inactive vitamin D to its active form: potential effects on host defense. J Immunol 2008; 181: 7090–9.
14. Olliver M, Spelmink L, Hiew J, Meyer-Hoffert U, Henriques-Normark B, Bergman P. Immunomodulatory effects of vitamin D on innate and adaptive immune responses to Streptococcus pneumoniae. J Infect Dis 2013; 208: 1474–81.
15. Greiller CL, Martineau AR. Modulation of the immune response to respiratory viruses by vitamin D. Nutrients 2015; 7: 4240–70.
16. Hewison M. Antibacterial effects of vitamin D. Nat Rev Endocrinol 2011; 7: 337–45.
17. Xystrakis E, Kusumakar S, Boswell S, Peek E, Urry Z, Richards DF, et al. Reversing the defective induction of IL-10-secreting regulatory T cells in glucocorticoid-resistant asthma patients. J Clin Invest 2006; 116: 146–55.
18. NIJZ. Do vitamina D z zmernim izpostavljanjem soncu. Dostopno na: https://www.nijz.si/sl/do-vitamina-d-z-zmernim-izpostavljanjem-soncu; zadnji dostop: 18. 3. 2022.
19. Pfeifer M., et al. Priporočila za nadomeščanje holekalciferola (vitamina D3) v obdobjih respiratornih okužb in za nadomeščanje holekalciferola pri posameznikih s COVID-19. Oktober, 2020.
20. Martineau AR, Jolliffe DA, Greenberg L, Aloia JF, Bergman P, Dubnov-Raz G, et al. Vitamin D supplementation to prevent acute respiratory infections: individual participant data meta-analysis. Health Technol Assess. 2019; 23(2): 1–44.