Površinske glivične okužbe kože
Ali ste vedeli …
- Površinske glivične okužbe las in nohtov spadajo med najpogostejše površinske okužbe.1, 2 Njihova pojavnost zaradi selitev in socialnoekonomskih sprememb narašča.3
- Glivične okužbe so trdovratne in/ali kronične ter lahko potekajo brez naše vednosti oz. izrazitih znakov. Težko jih je zdraviti in rade se ponovijo.
- Mikrosporijo (okužbo z glivico Mycrosporum canis) moramo prijaviti ustreznemu zdravstvenemu organu (Zavodu za zdravstveno varstvo).
- Fungicid je snov, ki ubije glivice, fungistatik pa le zavre rast glivic.
- Atletsko stopalo je poimenovanje za glivično okužbo stopala, ki ga lahko imenujemo tudi tinea pedis.
Kako nastanejo površinske glivične okužbe nohtov ali kože?
Glivične okužbe kože (kožne mikoze) lahko povzročijo dermatofiti (Trichophyton, Epidermophyton, Mycrosporum), kvasovke (Candida, Malassezia) ali plesni (Aspergillus). Dermatofitije kože (telesa – tinea corporis, stopala – tinea pedis, lasišča – tinea capita ali dimelj – tinea cruris) so najpogostejše glivične okužbe kože.
Dermatofitije so dobro ozdravljive z lokalnimi antimikotiki4 (npr. s kremo Exoderil®) in se običajno pozdravijo v 2-8 tednih (odvisno od mesta okužbe), a se pogosto (še posebno okužbe s T. rubrum) ponovijo.5
Razlaga posameznih okužb
Atletsko stopalo (če gre za dermatofitijo, govorimo o tinea pedis) je glivična okužba, ki se odraža z rdečino, luščenjem, razpokami, srbenjem in lahko z neprijetnim vonjem v predelu stopala, vključno s prsti na nogah. Poznamo več podtipov okužbe, ki so lahko vnetnega ali nevnetnega tipa. V mnogih primerih lahko poteka sočasno z glivično okužbo rok (tinea manum).6 Dermatofitne okužbe stopal in nohtov se pogosteje pojavljajo pri moških, športnikih in starejših osebah.
Za tinea corporis (glivične okužbe kože telesa) so značilne različno velike okrogle ali obročaste spremembe, rdeče barve, pojavijo se po telesu in udih, se luščijo in imajo poudarjen rob, v notranjosti pa rdečina izgineva. Mednje spada tudi bolj znana mikrosporija (t. i. mačja bolezen), ki se prenaša z živali na človeka. Mikrosporije je treba prijaviti na Zavod za zdravstveno varstvo.
Obolenji tinea pedis in tinea corporis lahko zamenjamo z ekcemi ali luskavico. Za ekcem je značilno, da nima ostrih robov in da srbi.7 Luskavica se običajno pojavlja simetrično po telesu (npr. na obeh komolcih), kožne spremembe/lise pa so različnih oblik.
Tinea cruris ali dermatofitna okužba dimelj se kaže kot rdeče do rdečerjave obloge (plaki) v ravnini ali pa so rahlo izbočene z mehurčkastimi robovi, ki običajno srbijo.
Za okužbe s kvasovko kandida (kandidoza) so značilne lise s svetlejšimi odtenki rdeče barve, ki imajo satelitske lise. Kandidoza je običajno povezana z drugimi boleznimi (sladkorna bolezen, oslabljen imunski sistem, uporaba protimikrobnih snovi (antibiotikov), vaginalna glivična okužba) in je pogostejša pri dojenčkih, otrocih, nosečnicah in starostnikih ter jo je treba zdraviti pod nadzorom zdravnika.8
Kako lahko sami preprečimo glivične okužbe?
Z osebno higieno in primernimi življenjskimi navadami lahko preprečimo pojav in širjenje okužb. Več lahko preberete tukaj.
Kdo je dovzetnejši za glivične okužbe?
Za okužbe z glivicami so dovzetnejše osebe z naslednjimi stanji:7
- sladkorna bolezen
- prekomerna telesna teža
- prekomerno potenje
- poškodbe kože ali nohtov
- obiskovalci savn in kopališč
- imunsko kompromitirane osebe (npr. okužba s HIV)
- osebe s slabšo odpornostjo (vzrok sta lahko tudi uporaba hormonske kontracepcije in nosečnost)
- alkoholiki
- bolniki, ki se zdravijo s kortikosteroidi ali antibiotiki
- slabo prehranjeni posamezniki
POMEMBNO
- Pomembno je, da se začne tovrstne glivične okužbe čim prej zdraviti, saj tako preprečimo prenos na preostale dele telesa in druge ljudi.
- S pravočasnim zdravljenjem pripomoremo, da okužba ne postane sistemska in se ne razširi v notranjost našega organizma.
Zdravnika je treba obiskati:1
- če imajo glivične okužbe otroci, starejši ljudje ali diabetiki;
- ljudje, ki imajo težave s perifernim ožiljem ali imajo zmanjšano imunsko odpornost;
- če gre za sum na mikrosporijo (stik z okuženo živaljo);
- če so prizadete tudi sluznice (npr. usta, spolovila), lasišče, obraz ali veliki predeli kože;
- če ima oseba nejasne simptome ali pridružene simptome (npr. vročina, vlažen gnojen izcedek iz prizadetega mesta, slabost).
Kdaj in kako lahko (samo)zdravimo površinske glivične okužbe?
Pri okužbah neporaščenih predelov kože (to je stopal, dimelj, udov) lahko za samozdravljenje uporabimo kreme, losjone ali pršila, ki vsebujejo protiglivične učinkovine (t. i. lokalne antimikotike – npr. Exoderil®) in jih lahko dobimo tudi brez recepta.
Vse omenjeno je na voljo v lekarnah tudi brez recepta.
V primeru trdovratnih ali obsežnih okužb lahko družinski zdravnik oz. dermatolog predpiše uporabo sistemskih antimikotikov ali opravi dodatne posege (npr. odstranitev nohta).
Obisk pri zdravniku je nujen:
- če se po 2 tednih uporabe lokalnih sredstev (npr. zdravila Exoderil® 10 mg/g krema) za lajšanje glivične okužbe kože, stanje ne izboljša ali se celo poslabša;
- pri dermatofitozah neporaščene kože, in sicer: kadar ni jasno ali je to dermatofitoza, če zdravljenje ni bilo uspešno, če gre za hudo ali veliko okužbo, če se ponavlja ali če gre za imunsko kompromitirano osebo.7, 8
Viri:
- 1. Newton GD, Popovich NG. Fungal skin infection. In Krinsky DL, et al. eds. Handbook of Nonprescription Drugs. An Interactive Approach to Self-Care. 17th ed. Washington DC: American Pharm Association; 2012.
- 2. Havlickova et al. Mycoses 2008; 51 (Suppl 4): 2-15 Ameen M. Clinics in Dermatology 2010; 28: 197–201.
- 3. Kyle AA, Dahl MV. Am J Clin Dermatol 2004; 5(6): 443-451.
- 4. Dolenc-Voljč M. Farm Vestnik, 2006; 75: 93-95.
- 5. Gavazzoni Dias MFR. An Bras Dermatol. 2013; 88(5): 764-74.
- 6. Mag. PAL M. Farma Pro- glivične okužbe nohtov in kože, 2013.
- 7. Ely JW in sod. Am Fam Physician. 2014;90(10).
- 8. Kyle AA, Dahl MV. Am J Clin Dermatol 2004; 5(6): 443-451.
