Novi masni spektrometer - nove "oči" raziskovalcev

3. 3. 2011

Na današnji tiskovni konferenci so prof.dr. Dušan Turk, strokovni direktor CIPKEBIP, prof.dr. Boris Turk, vodilni raziskovalec CIKEBIP, doc.dr. Marko Fonovid, vodilni raziskovalec CIPKEBIP, in dr. Violeta Gabrijelčič, direktorica Biofarmacevtike, Lek d.d., predstavili pomen nove vrhunske raziskovalne opreme – masnega spektrometra ultrafleXtreme™ III MALDI-TOF/TOF za slovenski raziskovalni prostor z vidika akademskih in industrijskih raziskav.

»Osrednja in povezovalna tema vseh naših raziskav Centra so proteini. Masni spektromeri so „oči“ raziskovalcev. Masni spektrometra sta produkt najmodernejše tehnologije in sta prva te vrste v Sloveniji. Sodobni masni spektrometri dosegajo resolucije tja do enega protona natančno tudi pri proteinskih vzorcih do 100.000. S tem omogočajo identifikacijo proteinov samih, njihovih modifikacij in različic. V kombinaciji z modernimi ločevalnimi napravami kot so uHPLC pa je možen tudi vpogled v sestavo kompleksnih vzorcev. Iz orisov postgenomskega obdobja zdaj nastaja nova doba, ki jo zaznamuje vrsta omik, kot so na primer proteomika, metabolomika, strukturna genomika, funkcionalna genomika, interaktomika, … , ki vse raziskujejo določen segment nosilcev življenja in procesov v katere so le-ti vključeni pa vse tja do sistemske biologije, ki si prizadeva vsa pridobljena spoznanja združiti v obravnavi celotnih organizmov oziroma celic. « je izjavil prof.dr. Dušan Turk.

»Pri raziskavah proteinov in njihove vključenosti v signalne poti v organizmu je nujna njihova identifikacija tako na nivoju proteinske molekule same kot na nivoju kompleksnega vzorca kot je celica ali pa cel organizem. To pa je ključnega pomena tudi za industrijo, saj je karakterizacija proteinov in njihovih posttranslacijskih modifikacij ključnega pomena za uspešno registracijo bioloških zdravil. Poleg tega pa so proteomske raziskave ene ključnih pri identifikaciji in validaciji tarč v procesu razvoja novih zdravil.«, je izjavil prof.dr. Boris Turk.

»Z novim masnim spektrometrom, ultrafleXtreme™ III MALDI-TOF/TOF proizvajalca Bruker, zapolnjujemo veliko vrzel vrhunske opreme in infrastrukture na področju raziskav molekularnih ved o življenju, ki nam bo omogočila karakterizacijo proteinov vključno s posttranslacijskimi modifikacijami na vrhunskem nivoju. Na Odseku za Biokemijo in Molekularno in Strukturno Biologijo instituta Jožef Stefan sta že postavljena dva masna spektrometra: starejši Agilentov instrument na osnovi ionske pasti, ki je namenjen predvsem hitri identifikaciji proteinov v kompleksnih vzorcih iz znanih organizmov, in drugi LTQ Velos Orbitrap vrhunski masni spektrometer z visoko ločljivostjo za hitre identifikacije in določanje aminokislinskega zaporedja proteinov v kompleksnih vzorcih. Zato je tudi razumljivo, da smo ta novi masni spektrometer ultrafleXtreme™ III MALDI-TOF/TOF postavili v raziskovalno okolje kjer že delujeta dva komplementarna spektrometra, kajti na ta način bomo dejansko omogočili polno izkoriščenost opreme in s tem vrhunske rezultate.«, je izjavil doc.dr.Marko Fonovič.

»Odlične zgodbe smo slovenski znanstveniki in raziskovalci že ustvarjali, nekatere nove zgodbe uspeha pa bomo ustvarjali tudi prek centrov odličnosti. Lek, član skupine Sandoz, bo kot eno izmed podjetij v Sloveniji, ki so ključni ustvarjalci družbe znanja, to izkazal tudi s prisotnostjo v dveh pomembnih centrih odličnosti. Prek sodelovanja in ustvarjanja v okviru centra odličnosti CIPKeBiP – vrhunskega centra za integrirane raziskave na področju kemije in biologije proteinov – želimo v slovenski prostor in njegov razvoj prispevati prav s svojim znanjem ter s tem pripomoči k prenosu znanosti v gospodarstvo. Prepričani smo, da nam bo to uspelo in da bomo skupaj ponovno lahko zapisali novo zgodbo o uspehu za prihodnost. », je izjavila dr. Violeta Gabrijelčič, direktorica Biofarmacevtike, Lek d.d.

S prelomom tisočletja se je v bioloških raziskavah zarisalo povsem novo obdobje imenovano postgenomsko obdobje. Leta 1996 smo dobili genom (to je seznam genov) kvasovke, leta 2001 pa človeka. Danes 10 let pozneje, je branje genomov že precej rutinsko opravilo. Seznam vseh genov je prvič v zgodovini znanosti omogočil sistematične pristope k študijam molekularne sestave in delovanja organizmov. Dostopnost kompletnega seznama genov in razvoj novih tehnologij je povsem spremenil koncept delovanja bioloških molekularnih znanosti. Poleg podpore na hipotezah slonečih raziskavam je na široko odprl raziskave, ki slonijo na novih odkritjih v poprej ne slutenem obsegu.

Več informacij
CIPKEBIP – Center odličnosti za integrirane pristope v kemiji in biologiji proteinov
Jamova cesta 39, SI-1000 Ljubljana
www.cipkebip.org