Bolezni sodobnega časa – v ospredju pomen generičnih in podobnih bioloških zdravil v 21. stoletju
- Lek, član skupine Sandoz, je organiziral že 20. tradicionalno strokovno srečanje Bolezni sodobnega časa. Glavni temi letošnjega dogodka sta bili ustvarjanje dostopnejših možnosti zdravljenja in podpora bolnikom.
- Danes so generična in podobna biološka zdravila nepogrešljiv steber zdravstvenih sistemov, povpraševanje po njih pa zaradi staranja prebivalstva in povečanega bremena kroničnih bolezni še naprej narašča.
- Usklajeno delovanje vseh deležnikov – političnih odločevalcev, regulatorjev, zdravnikov in bolnikov – je ključno za uresničitev polnega potenciala generičnih in podobnih bioloških zdravil.
Lek, član skupine Sandoz, je organiziral jubilejno 20. strokovno srečanje Bolezni sodobnega časa, ki že dve desetletji povezuje najvidnejše strokovnjake s področja medicine in farmacije. Na dogodku, ki je potekal pod naslovom Premikamo meje za bolnike, so strokovnjaki razpravljali o dostopnosti zdravljenja, vzdržnosti zdravstvenih sistemov in pomenu sodelovanja vseh deležnikov pri izgradnji ekosistema, ki bo v največji možni meri podprl prihodnji razvoj panoge generičnih in podobnih bioloških zdravil.
Osrednji del dogodka je bila okrogla miza z naslovom Generična industrija v 21. stoletju: Premikamo meje za bolnike, ki jo je vodil Gregor Makuc, glavni izvršni direktor Leka in predsednik Sandoza Slovenija, kot sogovorniki pa so sodelovali dr. Ana Gongola, direktorica Sandoza Hrvaška in predstavnica Komercialnih dejavnosti Slovenija, Maja Graf, namestnica direktorja za področje politike in dostopa do trga pri Medicines for Europe, prof. dr. Bojana Beović, dr. med., spec. infektologije, predavateljica na Medicinski fakulteti in predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, prim. asist. dr. Aleksander Stepanović, dr. med. specialist splošne medicine, direktor ZD Škofja Loka in predsednik Združenja zdravnikov družinske medicine, ter prof. dr. Matija Tomšič, dr. med., spec. revmatologije in predstavnik Društva revmatikov Slovenije.
Generična in podobna biološka zdravila so nepogrešljiv steber zdravstvenih sistemov po vsem svetu, saj izboljšujejo dostop do različnih možnosti zdravljenja, zagotavljajo finančno vzdržnost zdravstvenih sistemov, izboljšujejo uspešnost zdravljenja bolnikov ter spodbujajo nadaljnje inovacije. O njihovem pomenu priča tudi dejstvo, da je več kot 90 % zdravil na seznamu kritičnih zdravil Evropske unije generičnih, njihova neprekinjena dobava pa je postavljena kot prednostna naloga. V Evropi sicer generična zdravila predstavljajo 70 % vseh porabljenih zdravil in 19 % vrednosti farmacevtskega trga ter šest od desetih glavnih terapevtskih področij. »Kljub veliki dodani vrednosti generičnih in podrobnih bioloških zdravil sam prihod tovrstnih zdravil na tržišče še ne pomeni, da bo njihov prispevek tudi v celoti uresničen. Za to je potrebno usklajeno delovanje vseh deležnikov – od političnih odločevalcev in regulatorjev do zdravstvenih delavcev in bolnikov,« je uvodne misli strnil Gregor Makuc.
Njihov izjemni prispevek k zdravstvenemu varstvu je izpostavila tudi dr. Ana Gongola: »Prihranki, ustvarjeni z vstopom generičnih in podobnih bioloških zdravil na trg, se lahko uporabijo za kritje stroškov inovativnih zdravil, ki podpirajo nove standarde oskrbe in izboljšujejo učinkovitost zdravljenja, financiranje novih terapij in izboljšanje razpoložljivosti zdravljenja za vse bolnike. To krepi zdravstvene storitve in omogoča boljšo skrb za zdravje ljudi.«
Poleg dodane vrednosti generičnih in podobnih bioloških zdravil so na okrogli mizi razpravljali tudi o njihovi dostopnosti. Izzivi so predvsem pri generičnih zdravilih, kar je posledica prenizkega števila proizvajalcev, ki so podvrženi vedno večjim cenovnim pritiskom, naraščajočim razvojnim in proizvodnim stroškom ter zahtevni regulativi, zaradi česar prihaja do izstopov s trga in do povečanega tveganja za pomanjkanje zdravil. Kot odgovor na evropski ravni že potekajo postopki dopolnitve relevantnih zakonodajnih aktov, ki bodo prinesli pomembne spremembe na tem področju.
K večji dostopnosti podobnih bioloških zdravil bosta pomembno prispevala tudi nova razvojni in proizvodni center za podobna biološka zdravila, ki bosta do leta 2026 vzpostavljena v Ljubljani oziroma Lendavi. Poleg izjemnega prispevka k zdravstvu bosta ustvarila tudi pomembne gospodarske učinke, saj prinašata delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, kar pomembno prispeva k zaposlovanju in ohranjanju strokovnega znanja in znanstvenega razvoja v Sloveniji. Prav tako bosta okrepila lokalno gospodarstvo, in sicer skozi dobavno verigo, podporo lokalnim podizvajalcem in spodbujanje razvoja visokotehnoloških rešitev v proizvodnji zdravil.
Dogodki Bolezni sodobnega časa so v zadnjih 20 letih postali sinonim za strokovno povezovanje farmacevtske in medicinske skupnosti. Z razpravami in izmenjavo izkušenj so postavili temelje za boljše razumevanje in reševanje izzivov sodobnega zdravstva. V Leku verjamejo, da je za doseganje boljših rezultatov zdravljenja poleg strokovnosti, predanosti in zavzetosti zaposlenih ključnega pomena tesno sodelovanje z vsemi relevantnimi deležniki. To sodelovanje omogoča, da generična in podobna biološka zdravila postanejo dostopnejša bolnikom in pripomorejo k boljši kakovosti njihove oskrbe.
O Leku
Lek, član skupine Sandoz, je prva in najstarejša farmacevtska družba v Sloveniji, kjer razvijamo, izdelujemo in tržimo učinkovita, varna ter kakovostna generična in podobna biološka zdravila, namenjena bolnikom po vsem svetu. Pri delu nas vodijo visoki etični standardi, inovativno razmišljanje in prebojni dosežki naših vrhunskih strokovnjakov. Zveč kot 3700 sodelavci že desetletja dejavno soustvarjamo slovenski, evropskiin svetovni razvojno-raziskovalni prostor. Gradimo kulturo odprtega dialoga in ponosno ter odgovorno nosimo naziv najuglednejšega delodajalca v Sloveniji.
O Sandozu
Sandoz(SIX: SDZ; OTCQX: SDZNY) je vodilni svetovni proizvajalec generičnih in podobnih bioloških zdravil s strategijo rasti, ki temelji na njegovem poslanstvu: premikanje meja za bolnike. Pri zagotavljanju Sandozovih zdravil zapribližno 800 milijonov bolnikov po vsem svetu sodeluje 20.000 ljudi več kot100 narodnosti, kar ustvarja znatne prihranke na področju zdravstvenega varstva po vsem svetu in še večji skupni družbeni učinek. Njegov vodilni portfelj vsebuje približno 1500 izdelkov, s katerimi se obravnava širok nabor bolezni, od prehlada do rakavih obolenj. Sandoz ima sedež v Baslu v Švici, njegova dediščina pa sega v leto 1886. Zgodovina njegovih znanstvenih prebojev vključuje Calcium Sandoz iz leta 1929, prvi peroralni penicilin na svetu iz leta 1951 inprvo podobno biološko zdravilo na svetu iz leta 2006. Leta 2023 je Sandozova prodaja znašala 9,6 milijarde USD.
Izjava o omejitvi odgovornosti
To sporočilo za medije vsebuje izjave ki senanašajo na prihodnost in ne dajejo nobenih zagotovil za prihodnje rezultate. Podane so na podlagi trenutnih stališč in predpostavk vodstva glede prihodnjih dogodkov in uspešnosti poslovanja. Podvržene so tveganjem in negotovostim, ki med drugim vključujejo prihodnje svetovne gospodarske razmere, menjalne tečaje, zakonske določbe, tržne razmere, dejavnosti konkurentov in druge dejavnike, nakatere Sandoz nima vpliva. Če se uresniči eno ali več takšnih tveganj ali negotovosti ali če se osnovne predpostavke izkažejo za napačne, se lahko dejanski rezultati bistveno razlikujejo od napovedanih ali pričakovanih. Vsaka izjava, ki se nanaša na prihodnost, izhaja samo iz razmer na datum posamezne izjave, Sandoz pa se ne zavezuje, da bo javno posodabljal ali popravljal katerokoli izjavo, ki se nanaša na prihodnost, razen če to zahteva zakonodaja.
