Podpis memoranduma o soglasju za napredno biofarmacevtsko proizvodnjo v Leku v Lendavi

Slovenski znanstveniki so bili med pionirji na področju bioloških zdravil, najsodobnejše veje farmacije. Pred tremi desetletji, v zgodnjih devetdesetih letih, so se prav v Leku v tesnem sodelovanju s Kemijskim inštitutom začeli ukvarjati z rekombinantno tehnologijo, ki je temeljnega pomena za biofarmacevtiko. Lek je kasneje pomembno prispeval k doseganju vodilne vloge Sandoza v segmentu podobnih bioloških zdravil v svetu.

Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob je ob podpisu memoranduma o soglasju povedal: ''Slovenija je danes politično stabilna, urejena in vsestransko privlačna država. Naše gospodarsko okolje je odporno in predvidljivo, imamo usposobljeno ter visoko izobraženo delovno silo, odlično geostrateško lokacijo in razvito infrastrukturo. Odločitev, da vodilni svetovni proizvajalec podobnih bioloških zdravil za vsaj 400 milijonov dolarjev vredno naložbo izbere Slovenijo, vse to dokazuje. Posebej me veseli, da gre za naložbo dolgoročnega strateškega vlagatelja, družbeno odgovornega in trajnostno naravnanega podjetja, ki je že danes eden izmed največjih in hkrati najuglednejši delodajalec v Sloveniji. S takšnimi naložbami smo na dobri poti v visoko produktivno, konkurenčno in zeleno gospodarstvo."

Predsednik uprave Sandoza Richard Saynor je izpostavil Lekovo bogato znanje in več kot 75-letno tradicijo farmacevtske proizvodnje ter naraščajoče povpraševanje po podobnih bioloških zdravilih v svetu. Pri tem je poudaril: ''Podobna biološka zdravila povečujejo dostop do najsodobnejših bioloških terapij bolnikom, ki jih najbolj potrebujejo. V Sandozu smo odločeni, da še krepimo svojo vodilno vlogo pri spodbujanju dostopnosti teh nujno potrebnih zdravil. Ta naložba poudarja naša prizadevanja, da smo v mednarodnem okolju vodilni trajnostni akter pri podobnih bioloških zdravilih – na farmacevtskem področju, ki naj bi v naslednjem desetletju na letni ravni dosegalo dvomestno rast.''

Predsednik uprave Leka in predsednik Sandoza Slovenija Robert Ljoljo je poudaril pomen farmacevtskega znanja in talentov ter vrhunske kakovosti procesov, ki so doma v Sloveniji in Pomurju, ter dodal: ''Prepričan sem, da bo lokacija Lendava zelo uspešna tudi pri visokotehnološki biofarmacevtski proizvodnji velikih molekul. Pri tem bo imela vso podporo notranjega okolja, ki je naravnano v stalne izboljšave ter dosega najvišjo kakovost procesov in upravljanja trajnostnih vidikov. Veseli smo zaupanja Sandoza in podpore vlade. Za dobro sodelovanje se zahvaljujem našim ključnim deležnikom in odličnim partnerjem, lokalni skupnosti, raziskovalno-znanstvenim in izobraževalnim ustanovam, strokovnim ter panožnim organizacijam.''

Sandoz, ki je vodilni svetovni proizvajalec generičnih in podobnih bioloških zdravil, bo za biofarmacevtsko proizvodnjo v Lendavi namenil vsaj 400 milijonov evrov. Predvidevajo, da se bodo dela začela letos. Polno obratovanje proizvodnega centra z nizkimi okoljskimi vplivi je načrtovano ob koncu leta 2026. Predvidenih je 300 novih delovnih mest, med njimi so visoko strokovni kadri.

Ali veste?

• Podobna biološka zdravila prispevajo k vzdržnosti zdravstvenih blagajn. Zaradi prihrankov, ki jih omogočajo, se te lahko osredotočijo na inovativne izdelke in izboljšajo življenje še več bolnikom.
• Prvo podobno biološko zdravilo, ki ga je odobrila Evropska agencija za zdravila leta 2006, je bil Sandozov Omnitrope. V Sloveniji je prvo biološko zdravilo pridobilo dovoljenje za trženje leta 2008. Trenutno je slovenskim bolnikom na voljo osem podobnih bioloških zdravil na terapevtskih področjih imunologije, onkologije in endokrinologije.
• Proizvodnja biofarmacevtskih izdelkov poteka po standardih, ki zahtevajo izjemno čistost.
• Enota Biološke učinkovine na Novartisovi lokaciji Mengeš je prvi industrijski center za sodobno, rekombinantno tehnologijo v Sloveniji in je lansko leto prejela nagrado časnika Finance za trajnostno tovarno leta.
• Poleg digitaliziranih procesov so za biofarmacevtsko proizvodnjo značilni nizek delež odpadkov in zelo majhni izpusti v zrak, nekoliko višja poraba električne energije in preprosti ter učinkoviti postopki za čiščenje odpadnih voda, zaradi česar jo označujejo tudi kot "čisto