Folikularni limfom: bolezen z dolgim preživetjem, ki se še podaljšuje

»Folikularni limfom je druga najpogostejša vrsta B celičnih neHodgkinovih limfomov, takoj za difuznim velikoceličnim limfomom B. Leta 2018 so to diagnozo v Sloveniji postavili 64 moškim in 65 ženskam. Folikularni limfom se pogosteje pojavlja v starosti nad 50 let,« 

pojasnjuje Jana Pahole, dr. med., spec. internistične onkologije z Oddelka za zdravljenje limfomov Onkološkegainštituta Ljubljana.

Limfomi nastanejo z nenadzorovanim razraščanjem B limfocitov, ki so lahko prisotni tako v kostnem mozgu kot v bezgavkah, vranici, jetrih in drugih organih. Od tu izvirajo simptomi in znaki, po katerih lahko limfom prepoznamo. Onkologinja Jana Pahole razlaga, da večina podvrst folikularnega limfoma spada med počasi rastoče ali indolentne limfome, zato bolezen lahko dolgo ne povzroča nobenih težav. Bolniki si večinoma sami zatipajo povečano bezgavko in se zaradi tega odpravijo k osebnemu zdravniku. 

Znaki in simptomi folikularnega limfoma

»Ko je bolezen razširjena, se lahko pojavi cela paleta težav. Med najpogostejše znake spadajo povečane bezgavke na vratu, v pazduhah in/ali dimljah. Bolniki lahko navajajo hudo utrujenost, ki traja dlje časa in s počitkom ne mine; tako hudo nočno potenje, da si morajo zaradi potenja okoli vratu in v zgornjem delu telesa večkrat na noč preobleči pižamo; povišano telesno temperaturo, ki je ne spremljajo znaki okužbe; izgubo več kot 10 % telesne teže v 3 mesecih; bolečine, spremembe apetita in tako dalje,« 

našteje Jana Pahole. Diagnozo se sprva postavi na podlagi citološke punkcije in kasneje z odstranitvijo prizadete bezgavke z namenom dokončne histološke diagnoze. 

Folikularni limfom je zelo raznolika bolezen

Po besedah Jane Pahole večino odkritih folikularnih limfomov glede na hitrost delitve celic uvrščajo med počasi rastoče oziroma indolentne. 

»Vendar je majhen del folikularnih limfomov hitro rastoč, kar ga uvršča na mejo z agresivnimi limfomi. Zato je histološka opredelitev nujna za nadaljnjo obravnavo bolnika,« 

poudarja onkologinja Pahole. Ob potrjenem folikularnem limfomu zato opravijo preiskave za zamejitev bolezni in določitev stadija. 

Za folikularni limfom velja, da je počasi potekajoča bolezen. 

»Ne glede na stadij, v katerega uvrstimo bolnika s folikularnim limfomom, bolezen večinoma velja za neozdravljivo. Vendar se moramo zavedati, da ima folikularni limfom izjemno dolga preživetja, v povprečju 18 let in ta številka se z novimi zdravili še podaljšuje. Tako lahko folikularni limfom postane kronična bolezen, ki se jo spremlja v rednih časovnih intervalih, podobno kot povišan krvni tlak, srčno popuščanje ali sladkorno bolezen,« meni Jana Pahole.

Pri nižjih stadijih folikularnega simptoma (to sta stadija I in II) lahko bolezen zdravimo z lokalnim obsevanjem. 

»Ker je folikularni limfom počasi potekajoča bolezen, lahko zdravljenje (tudi v primeru stadijev III in/ali IV) odložimo do pojava težav ali do večjih odstopov, bodisi v krvni sliki ali v slikovni diagnostiki,« pove onkologinja.

Dobra in sočutna komunikacija je ključna

Jana Pahole ugotavlja, da bolniki na začetku težko sprejmejo dejstvo, da imajo maligno bolezen, ki se je ne zdravi takoj. Zato poudarja pomen dobre in sočutne komunikacije, bolniku pa je potrebno zatrditi, da se ne mudi z ukrepanjem. 

»Pomembna sta tudi stalno spremljanje stanja, največkrat z ultrazvočnimi preiskavami in pregledom krvne slike, ter možnost predčasne kontrole v primeru večjih sprememb počutja ali hitre rasti katere od bezgavk,« pravi onkologinja. 

Zdravljenje folikularnih limfomov

Ko je zdravljenje folikularnega limfoma potrebno, uvedejo zdravljenje s kombinirano imunokemoterapijo (iKT). Vrsta terapije in število ciklusov sta odvisna od starosti in zmogljivosti bolnika, razširjenosti folikularnega limfoma in pridruženih bolezni. Po zaključeni imunokemoterapiji nadaljnji 2 leti sledi vzdrževalno zdravljenje z biološkim zdravilom. 

»S tem želimo podaljšati čas do ponovitve bolezni. Večinoma se namreč bolezen kljub uspešnemu zdravljenju prej ali slej ponovi. Slabša prognoza velja za bolnike, ki se jim bolezen ponovi v manj kot 24 mesecih po zaključenem zdravljenju. Tudi v kasnejših redih zdravljenja se lahko poslužimo lokalne radioterapije ali pa nove kombinacije zdravil. Na podlagi kliničnih raziskav je na voljo nekaj novih učinkovin, ki so že registrirane za zdravljenje ponovljenih folikularnih limfomov, potekajo pa tudi številne raziskave na področju zdravljenja te bolezni,« 

pravi onkologinja Jana Pahole.