Novartis v Sloveniji s strokovnjaki opozarja na pojav sindemije: pandemija koronavirusa ni ustavila drugih bolezni

Po dobrem letu soočanja s pandemijo covida-19 je mogoče analizirati in povzeti posledice njenega vpliva na zdravstveni sistem tako z vidika organizacije samega dela kot obravnave in zdravljenja bolnikov. V prvi vrsti so spremenjeni način dela najbolj občutili družinski zdravniki, ki se sicer vsakodnevno srečujejo z najširšim naborom pacientov. Doc. dr. Nena Kopčavar Guček je poudarila, da je bilo treba ob pojavu pandemije kadrovske in materialne vire prerazporediti, dodatno pa se je povečala obremenitev zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev zaradi s covidom-19 povezanih dejavnosti. Kljub temu ocenjuje, da se zdravstveni sistem ni zaprl, se pa je v tem času nekoliko spremenil način obravnave bolnikov – zabeležili so večje število telefonskih klicev, elektronske pošte, uvedli so obravnave s pomočjo video klicev, nedvomno pa je bilo manj osebnih, neposrednih stikov z bolniki. Ambulante so kljub vsem potrebnim prilagoditvam ostale fizično odprte za bolnike, katerih zdravstveno stanje je zahtevalo osebno obravnavo, opozarja pa, da so se v času pandemije mnoga zdravstvena stanja poslabšala, saj predvsem kronični bolniki niso želeli biti v breme sistema. Ocenjuje, da se zaradi različnih okoliščin, tudi zaradi strahu pred virusom in pomanjkanja znanja, kako priti do zdravnika, marsikdo ni odločil za obisk, čeprav bi to bilo nujno.

Tej oceni pritrjuje prof. dr. Janja Ocvirk, ki je povedala, da je bilo od začetka pandemije diagnosticiranih skoraj tretjino manj rakavih obolenj. V prvem valu pandemije sicer določena diagnostika ni delovala, so pa na Onkološkem inštitutu zagotavljali potrebno obravnavo vsem obstoječim in na novo napotenim bolnikom ves čas pandemije. Zelo verjetna je bojazen, da bo pri številnih bolnikih bolezen odkrita v poznejšem stadiju, s tem pa bo prognoza slabša. Na vse, ki pri sebi opažajo simptome, ki bi lahko kazali na rakavo obolenje, apelira, naj simptome predstavijo izbranemu osebnemu zdravniku, in on bo sprejel strokovno odločitev ter po potrebi bolnike napotil na nadaljnjo diagnostiko in obravnavo.

Podobno opaža prof. dr. Aleš Blinc, kajti v Sloveniji so že vidni posledice in zapleti zaradi tiho prebolelih ter zamujenih obravnav srčnih infarktov. Številni bolniki so tudi nevzdržno dolgo čakali s svojimi kroničnimi boleznimi, zato se je zdravstvo v drugem valu pandemije poleg obremenitev zaradi covida-19 soočalo tudi z večjim številom kroničnih bolnikov. Tako kot v onkologiji se tudi v kardiologiji stanje počasi popravlja, bo pa po njegovih besedah trajalo še kar nekaj časa, da bo diagnostika dosegla raven pred pandemijo.

Med spletnim pogovorom je bil predvajan tudi videoposnetek z gospo Dušo Hlade Zore, zastopnico pacientov pravic za ljubljansko regijo, ki je poudarila, da so se v preteklem obdobju bolniki nanjo obračali predvsem zato, ker so imeli otežen ali celo onemogočen dostop do zdravnika. Bolniki so se zaradi zmanjšanja osebnih stikov bali, da bo zdravnik spregledal kakšen pomemben podatek ali simptom, kar bo privedlo do napačne diagnoze. Kot največji problem pa vidi podaljšanje čakalnih vrst za pregled pri zdravnikih sekundarne ravni, česar pa ne pripisuje zgolj pandemiji covida-19, ampak tudi spremembam v organizaciji dela posameznih bolnišnic, da so lahko zdravile bolnike s koronavirusno boleznijo.

Ne preseneča, da je dodatna obremenitev zdravnikov in celotnega zdravstvenega sistema zaradi pandemije covida-19 povzročila skrb in nezadovoljstvo bolnikov, a dejstvo je, da so kapacitete sistema omejene. Gostje so se tako v pogovoru dotaknili tudi vpliva pandemije na zdravstveni sistem. Strinjali so se, da se je slovensko zdravstvo že prej srečevalo s težavami, kot so pomanjkanje zdravnikov družinske medicine, podaljšani delavnik številnih zdravnikov specialistov in slaba organizacija dela v mnogih ustanovah – pandemija pa je te težave še dodatno razgalila in okrepila. Kljub temu se je slovensko zdravstvo ne glede na vse izzive, s katerimi se sooča, izkazalo za dovolj prožno in prilagodljivo, da je zdržalo pritisk pandemije.

Možnosti za izboljšave je veliko, zato je treba narediti kritično oceno. Po besedah sogovornikov je sistem kadrovsko in finančno podhranjen, okrepiti je treba sodelovanje med zdravniki družinske medicine in specialisti različnih strok, neizkoriščene pa ostajajo tudi priložnosti, ki jih prinašata digitalizacija in telemedicina. »V pandemiji smo bili priča številnim težavam. Z razumevanjem in potrpežljivostjo so se stvari razreševale in se tudi še bodo,« pa je sklenila prof. dr. Janja Ocvirk.