Svetlana Jakimovska Rodić v Galeriji Lek
Magistra umetnosti Svetlana Jakimovska Rodić je postavila na ogled svoja grafična dela. Razstavo smo v Galeriji Lek odprli v torek, 21. oktobra.
V imenu Leka, člana skupine Sandoz, je goste pozdravila Eva Longyka Marušič in predstavila umetnico. Z glasbo in zanimivimi instrumenti sta navdušila priznana glasbenika Boštjan Gombač (klarinet, irska piščal, kalimbra) in Igor Leonardi (kitara, kora).
O razstavi in delu umetnice je v zloženki k razstavi umetnostni zgodovinar in likovni kritik Iztok Premrov zapisal:
»Majhna ali večja naključja lahko včasih likovnim ustvarjalcem popolnoma spremenijo ustaljeni način njihovega izražanja in z nekim novim izhodiščem odprejo tudi novo poglavje v njihovi umetnosti. Menim, da je eno izmed takih naključij prineslo povsem nova ustvarjalna, oblikovna in vsebinska izhodišča grafični ustvarjalki Svetlani Jakimovski Rodić. Namreč, srečanje s kulturnimi spomeniki oziroma z likovno dediščino železnodobnih prebivalcev naših krajev v Dolenjskem muzeju in navdušenje nad njimi sta prispevala vrsto sprememb v njenem načinu izražanja.
Avtorica si je pri tem postavila vprašanje, ali se lahko s prizori izpred treh tisoč let poistovetimo tudi v sedanjem času. Ali se je v naših medsebojnih odnosih kaj bistveno spremenilo v teh treh tisočletjih in ali niso nekateri prizori iz takratnega življenja obnovljivi oziroma navzoči še danes? Moški pri lovu, prizori bojev med moškimi, predvsem pa temeljni odnos med žensko in moškim in še kaj so arhetipski vzorci, ki jih je umetnica prevzela za svoje ter jih postavila v sedanji čas, v svoje tekoče likovno izražanje. Reliefne podobe s halštatskih situl so postale del njenega sodobnega likovnega izraza. Povezala jih je tudi s svojim prejšnjim načinom likovnega snovanja, z abstraktnimi strukturami, s simboliko brezčasja in brezprostorja. Avtorica trdi, da je življenje polno kontrastov, in ta temeljna misel je pripomogla, da je premostila časovno razliko med začetkom in koncem tega tri tisoč let dolgega obdobja ter da je spojila nekaj, kar izvira iz davne preteklosti, s tem, kar doživljamo zdaj. Oboje je postalo poglavitna tema njenih najnovejših grafik.
Spoj starega in novega je opravila v duhu danes aktualnega likovnega nagovora, prežetega s slogovnim pluralizmom, ki je že nekaj časa navzoč v sodobni umetnosti. Preprosto izražena in stilizirana bitja iz davnine Jakimovska Rodićeva povezuje z elementi sedanjosti: halštatski vojščak dobi podobo sodobnega japija. Orožja iz davnine na primer nadgradi sodobna vojaška tehnologija. Pri tem se želi grafičarka izražati angažirano in kritično, a hkrati ohraniti neko temeljno občutljivost oziroma žensko senzibilnost. Iz preteklih in sedanjih nadrobnosti izlušča tisto, kar je skupnega, kar je splošno in kar je razumljivo vsem.
Posebno mesto v avtoričinih razmišljanjih in nato v tematskih zasnovah njenih grafik ima vprašanje o odnosu med moškim in žensko. Zanima jo, kaj je z enakopravnostjo med spoloma. Odkriva svoje poglede na aktualna ženska gibanja, ki želijo doseči enake priložnosti in alternative za vse ljudi tega sveta.
Če se v svoji grafični umetnosti Jakimovski Rodićeva redno izraža na klasičen način s tehniko barvne jedkanice, pri kateri že od nekdaj uporablja močne tople barve, zlasti rdečo, pa je v novejšem času razvila posebno obliko tiskanja na mehko, prožno podlago. Za nosilec uporablja prosojno sintetično tkanino, s katero vrtnarji pokrivajo gredice. Z visečimi potiskanimi trakovi avtorica ustvarja zanimive prostorske instalacije. S svojim novim likovnim izrazoslovjem, na teh prosojnih nosilcih, ustvarja učinkovito scenerijo, ki gledalca nekako potegne vase, v »središče« dogajanja in mu ponudi doživeta ter neposredna likovna sporočila.«
Goste je pozdravila tudi umetnica in se zahvalila vsem, ki so sodelovali pri pripravi njene razstave.
Ob koncu je voditeljica povabila goste na ogled razstave in druženje ter na ogled Lekove farmacevtsko-medicinske zbirke Bohuslava Lavičke, razglašene za kulturni spomenik državnega pomena.
Svetlana Jakimovska Rodić se je rodila leta 1965 v Kumanovem (Makedonija). Leta 1990 je diplomirala na FLU v Skopju pri profesorju Dimitriju Malidanovu. Istega leta je vpisala podiplomski študij grafike na ALU v Ljubljani pri profesorju Lojzetu Logarju.
Je članica ZDSLU in ima status samostojne kulturne ustvarjalke. Poučuje na osnovni šoli. Živi v Ljubljani.
Rezidenčni program:
2006 – Cultural City Network, Gradec
2007 – Aland Archipelago guest Artists residence
2010 – Cite internacionale des arts, Pariz
2012 – Umetniška rezidenca, Berlin
2013 – Internacional Centre for Graphic Arts, Krakov
Samostojne razstave:
2008
Galerija Dlum, Maribor
Galerija Tir, Nova Gorica
Galerija Grosuplje, Grosuplje
Galerija Domžale, Domžale
2009
Galerija ZDSLU, Ljubljana
Vrt DLUL, Ljubljana
2010
MGLC projektna soba, Ljubljana
2012
Dolenjski muzej, Novo mesto
Koroški pokrajinski muzej, Slovenj Gradec
2013
»Nebra 2013« Sudost europa kultur e.V., Berlin
Internacional Centre for Graphic Arts, Krakov
Galerija Kresija, Ljubljana
2014
Galerija Grosuplje
Galerija Lek, Ljubljana
Skupinske razstave:
2010
Ekslibris: »Ljubljana svetovna prestolnica knjige«, Galerija »S«, Ljubljanski grad, Ljubljana
2011
Mednarodni simpozij na Sinjem vrhu
2012
Odtisi in vtisi/Prints and impressions MGLC, Ljubljana
Majski salon ZDSLU, Gospodarsko razstavišče, Ljubljana
Galerija Instituta »Jožef Stefan«, Ljubljana
2013
Produkcija 2010–2012, MGLC, Ljubljana
+386 Impressions, Madrid
Potovanje, Slovenski kulturni center Korotan, Dunaj
2014
Sledi/Spuren, Schleifmuhlgasse 12–14, Dunaj
Sledi/Spuren, Atrij ZRC SAZU, Ljubljana
Sledi/Spuren, Epeka, Maribor
Sledi/Spuren, Pavlova hiša, Potrna
Sledi/Spuren, Galerija Loža, Koper
Nagrade:
1990
nagrada 7. trienala grafike, Bitola
1991
nagrada Salona mladih, Kikinda
nagrada Društva likovnih umetnikov, Kumanovo
Razstava je na ogled do 30. januarja 2015.