Dela pomurskih slikarjev iz stalne zbirke Galerije-Muzeja Lendava

V torek, 11. septembra, smo odprli razstavo del pomurskih slikarjev iz stalne zbirke Galerije-Muzeja Lendava ob 40-letnici mednarodne likovne kolonije Lendava.

Program je povezovala voditeljica Eva Longyka Marušič, goste pa je v imenu Leka pozdravil dr. Aleš Rokavec, član uprave in direktor Trdnih izdelkov ter nekdanji direktor Lekove lokacije Lendava. Poudaril je, da smo veseli dolgotrajnega sodelovanja z Galerijo-Muzejem Lendava ter čestital ob 40-letnici. Povedal je, da tje udi Lekova lokacija v Lendavi letos slavila 30-letnico delovanja.

Goste je pozdravila tudi Beata Lazar, v.d. direktorice Galerije-Muzeja Lendava in povedala o osrednji razstavi, ki bo posvečena praznovanju 40-letnice.

V glasbenem delu programa je nastopil Komorni moški zbor Lek, ki ima tudi posebno obletnico, saj je pred 35. leti njihova pesem prvič zadonela prav v Leku, ki zbor že vsa leta podpira.

Več o 40-letnici mednarodne likovne kolonije Lendava pa je povedal umetnostni zgodovinar in likovni kritik Iztok Premrov, ki je v zloženki k razstavi tudi zapisal:

»Lokalno prebivalstvo ima možnost stopiti v osebni odnos s slikarji, kiparji,« je bilo zapisano v prvem katalogu te kolonije, ki je bila sprva namenjena slikarskim udeležencem in se je začela leta 1973, tako da jubilej praznujeta skupaj galerija-muzej in kolonija. Delo prvih kolonij je vodil lendavski akademski kipar Ferenc Király in ena izmed njegovih pomembnih zamisli je bila, da bi v lokalnem okolju ustvaril umetniško delavnico, ki bo mnogo širšega kulturnega pomena. Z udeležbo tujih slikarjev se je krepil njen mednarodni status, predvsem pa je zanimivo, kako so se na teh kolonijah s svojimi deli odzivali domači slikarji iz Pomurja. Mnogi, ki so se kasneje uveljavili v domačem in mednarodnem kulturnem okolju, so v stalni zbirki, ki se je oblikovala po končanih umetniških delavnicah na lendavskem gradu, pustili svoja zgodnja dela in ta zdaj pričajo o njihovih umetniških začetkih. V tem pregledu, na žalost, ni bilo mogoče predstaviti vseh pomurskih udeležencev kolonije, kajti mnogi so se je udeležili le enkrat in ta dela so zdaj na osrednji razstavi ob tej obletnici v matični galeriji.

Veliko likovnih strokovnjakov, ki so spremljali delo mednarodne likovne kolonije Lendava, tako slovenskih kot madžarskih, je ugotavljalo pomen kolonije kot vitalnega kulturnega dogodka, ki je Lendavi prinašal bogato in raznoliko, predvsem pa dragoceno umetniško gradivo in ga zaokrožal v nenehno rastočo in dopolnjujočo se zbirko. Zadnja tri desetletja dvajsetega stoletja so bila v mednarodni in domači umetnosti polna sprememb in novoporajajočih se umetniških konceptov. Ob figuraliki in konkretni umetnosti so se vzporedno razvijale razne oblike abstraktne umetnosti in očitno je, da je slikovita okolica lendavskega gradu, okoliških vinogradov in drugih krajinskih posebnosti vabila slikarje k različnim obravnavam in interpretacijam. Proti koncu stoletja se je razigral slogovni pluralizem in ob tem svobodnejši koncept dela na likovni koloniji. Slikarji se niso več tako zavzeto posvečali slikovitim značilnostim kraja, ampak so delo na koloniji izkoristili za povsem osebno zaznamovana likovna vprašanja. To seveda dokazuje, da je bil »recept« kolonije večkrat prenovljen in da so spremenjena vsebinska izhodišča sodelujočih ustvarjalcev vsekakor prispevala k njeni vitalnosti. In še nekaj je pomembno – mednarodna udeležba na koloniji je seveda odpirala širši dialog v umetnosti, saj so se soočali umetniki z najrazličnejšimi praksami, izhodišči in pogledi. Raznolikost pogledov in ustvarjalnih konceptov sodelujočih likovnikov je bila v vseh letih izrazita »skupna točka« kolonije in je zdaj seveda tudi osrednja poanta same zbirke.

V Galeriji Lek se z razstavo izbranih slik pomurskih slikarjev pridružujemo praznovanju jubileja tako Galerije-Muzeja Lendava kot mednarodne likovne kolonije. Slednja je bila sprva namenjena srečanju slikarjev, kasneje srečanju kiparjev, ki so oblikovali keramiko ter kiparili v lesu in kamnu. Po zaslugi Franca Geriča, dolgoletnega direktorja zavoda, so v delo umetnikov na gradu vključili tudi odlivanje kipov v bron, kar je kolonijo dvignilo na višjo raven. Vpogled v zbirko del domačih slikarjev nam vsekakor ponuja svojevrstno doživetje in še enkrat dokazuje, da so bila prizadevanja organizatorjev kolonije in njihova vztrajnost v vseh teh letih bogato poplačana.«

O Galeriji-muzeju Lendava

Javni zavod Galerija-Muzej Lendava ima sedež v prostorih lendavskega gradu od leta 1973. Sprva je zavod deloval v sklopu Zavoda za kulturo občine Lendava, od leta 1995 pa je samostojen. Zavod poleg muzejske opravlja tudi pomembno galerijsko dejavnost z razstavami in s spremljanjem sodobne umetnosti. Ena izmed njegovih v domači in tuji javnosti najbolj znanih nalog je organiziranje mednarodnih likovnih kolonij, prioritetna naloga pa je varovanje premične kulturne dediščine nacionalnega pomena na območju občine Lendava in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji.

Na lendavskem gradu imajo kar nekaj stalnih zbirk: poleg slik z mednarodne likovne kolonije, ki so večinoma v depoju, stalno dostopno zbirko male plastike v bronu, spominsko sobo Györgyja Zale, znanega kiparja, rojenega v Lendavi, avtorja Milenijskega spomenika na Trgu herojev v Budimpešti, in spominsko sobo Štefana Galiča. Med starejšimi muzejskimi zbirkami je arheološka razstava najdb iz okolice naselja Dolnji Lakoš iz pozne bronaste dobe z naslovom Oloris, zbirka starih zemljevidov, orožja, vojaške opreme in drugega z naslovom Grad na preži ter še nekatere druge.

V Galeriji-Muzeju Lendava so v zadnjem času priredili nekaj odmevnih mednarodno pomembnih razstav umetnin avtorjev, kot so Victor Vasarely, Oskar Kokoschka, Francoise Gilot, Alfons Mucha, razstavo japonske erotične umetnosti Shunga, najnovejša pa je razstava svetovno znane keramike Zsolnay.

Razstava je na ogled do 28. 9. 2012.