Petra Preželj v Galeriji Lek
V torek, 5. decembra 2017, smo v Galeriji Lek odprli razstavo akademske slikarke Petre Preželj. Večer je otvorila voditeljica Blažka Müller Pograjc, ki je vse ljubitelje umetnosti lepo pozdravila v naši galeriji ter napovedala glasbeni nastop.
Večer sta z zanimivimi zvoki popestrila multiintrumentalist Boštjan Gombač ter instrumentalist in skladatelj Janez Dovč.
Umetnostni zgodovinar in likovni kritik Iztok Premrov je obiskovalcem tudi na kratko predstavil slikarko, več o razstavi in ustvarjanju umetnice pa je zapisal v zloženki k razstavi:
»Likovni svet Petre Preželj je razdeljen na slikarsko, risarsko in ilustratorsko ustvarjanje, a vse te zvrsti so čvrsto povezane v enotno likovno govorico s sorodnimi vsebinskimi izhodišči in z avtoričino razpoznavno osebno noto. Njeno slikarstvo je prepojeno z nadrealizmom in fantastiko, v njunih različnih plasteh se spogledujeta makro- in mikrokozmos, utemeljena z nenavadnimi prispodobami in simboli, vse to pa sloni na bogatem doživljanju podzavestnega, kar daje tem likovnim zgodbam poseben in intenziven ritem. V njih ni meja med sanjskim in resničnim, med zavestnim in podzavestnim. Vse, kar ustvari Prežljeva, vznikne spontano in neposredno, slikarka se pri svojem delu preprosto prepušča sprotnim impulzom, ki prihajajo iz njenih notranjih vzgibov in potrebe po likovnem samogovoru. Morda bi lahko te njene likovne dosežke z določenega vidika celo označili kot izjemno občutene psihograme, ki jih slikarka med ustvarjalnim procesom s pomočjo čopiča in drugih risalnih pripomočkov izbrska iz globočin svoje duševnosti ter jih z vso iskrenostjo umesti v nastajajoče podobe in jim s tem vdahne smisel.
Prežljeva nima skrivnosti, ki bi se jih branila izpovedati ali jih posredovati s svojim slikarstvom tudi drugim. Nikakor se ne izogiba neposrednosti toka lastnega izražanja, s svojimi naslikanimi podobami nenehno odpira vrsto vprašanj in nanje odgovarja z vso ustvarjalno predanostjo. Med njimi so tudi samoizpraševanja o smislu življenja in dela ter posebej ustvarjanja, ki na koncu strnejo njena razmišljanja v smiselne izrazne celote. S svojimi likovnimi pripovedmi se dotika vseh ravni človeškega bivanja, posebej še čustvovanja in sanj.
Svet njenih podob je na videz motivno zapleten, kajti v njem se redno soočata resničnost in pravljičnost, stvarnost in sanjskost, tostranstvo in onstranstvo. Morda je osupljivo le to, da med vrsto teh nasprotujočih se motivnih prvin ni jasnih razmejitev, ampak da sobivajo kot vzporedni svetovi, drug ob drugem in drug v drugem. Slikarka je v vlogi brodnika, ki nas na svojem čolnu domišljije prevaža z ene strani reke življenja na drugo. Čeprav poskuša biti objektivna, ko komentira svet okoli sebe, hkrati v svojih podobah razgalja svoje subjektivno počutje in notranje doživljaje lastne občutljive psihe. Zapletene metafore konec koncev govorijo o njej sami, o njenih življenjskih izkušnjah in preizkušnjah, o doživljanju radosti in tudi trpljenja. Spretno jih nasloni na nenavadno bogat, izjemen in neponovljiv fantastičen figuralni svet. Človeški in živalski liki, izmišljena in pokvečena bitja, pravljične oziroma magične osebnosti so lahko s tega planeta ali morda s katerega drugega, ki »ždi« v vzporednem vesolju.
V likovnem izrazoslovju Petre Preželj je mnogo prvin, ki ustvarjajo vtis grozljivosti in so zaznamovane s trpkostjo, vendar ko se poglobimo vanje, spoznamo, kako blizu tega sveta hodi slikarka, kako kritično ga zna opazovati in kako ga z lastno izpovednostjo na svoj način očišča in preobraža. Kaže, kako lahko premagamo strah pred seboj in zunanjim svetom, kako si s spoznavanjem globin svojih občutij poiščemo pot naprej, pot iz teme v svetlobo. Avtorica ne pozna predhodnih priprav na posamezna likovna dela, vse ji nastaja sproti, spontano in brez dilem. Likovno se pogovarja s seboj in z ljudmi, njen dialog je odkrit, neposreden, in čeprav deluje z na videz zapletenimi metaforami in simboli, je hkrati dovolj jasen in prepričljiv. Svoja občutja izraža največkrat z barvami, posebnost v njenem delu pa so črno-bele praskanke in risbe. Z njimi se še bolj jasno in odločno osredotoči na izraženo temo, na izrisani motiv. Vsekakor z delom opozarja, da je naš svet zapleten, da posameznika spremlja vrsta različnih preizkušenj – od dobrih do slabih, od sanjsko prijetnih do skrajno bolečih. Tudi ko ilustrira, je njeno vodilo le lastna odločitev za temo in izbrano zgodbo. Umetničin izrazni potencial zahteva popolno ustvarjalno svobodo pri izbiri tem in njihovi likovni obravnavi. Zanjo je osebni odnos nekaj neprecenljivega in nezamenljivega. Je začetek in konec vsake posamezne slike, risbe in ilustracije.«
Po končani predstavitvi je bil čas za naslednjo pevsko točko in s tem za prvo presenečenje večera. Na balkonu nad Galerijo smo opazili Lekov komorni moški pevski zbor, ki ga je bila najbolj od vseh vesela gospa Nevenka Glamočak, dolgoletna vodja Galerije Lek, ki se z novim letom odpravlja v pokoj. Pevci, s katerimi je sodelovala dolga leta, so ji ob spremljavi Janeza Dovča in Boštjana Gombača zapeli tri pesmi, ob katerih je bila vidno ganjena.
Po nastopu sta se Nevenki za njeno delo v govoru zahvalila Iztok Premrov in Katarina Klemenc, direktorica korporativnega komuniciranja, s katero sta skupaj delali 19 let.
Ob osebni zahvali je Nevenki namenila tudi nekaj besed o njenem delu v Galeriji Lek: »Že od kar delava skupaj, si z velikim žarom sodelovala pri Galeriji Lek. In ko si pred leti prevzela vodenje Galerije, si zadihala s polnimi pljuči. Tvoj čudovit odnos do umetnosti se je lahko izrazil v predanem delu. Pokazala si izjemen čut za umetnike in njihovo ustvarjanje. Znala si prisluhniti njihovim potrebam in željam, marsikdaj si jih znala tudi predvideti. Ustvarjalci, ki so v teh letih svoja dela postavili na ogled v Galeriji Lek, so bili navdušeni nad tvojim odnosom, spoštovanjem tvojega dela in natančno skrbnostjo glede podrobnosti ob pripravi razstav. Velikokrat so to po razstavi tudi povedali, ti napisali prijazne besede zahvale. Kako je takrat zažarel tvoj obraz!«
Po koncu je voditeljica Blažka povabila vse goste na ogled razstave kot tudi druženje tako z umetnico, kot tudi z Nevenko, ki se je razstavi zadnjič pridružila kot organizatorka, z veseljem pa jo bomo na razstavah še naprej srečevali kot obiskovalko, ki nikoli ne bo pozabila svoje naklonjenosti do umetnosti ter sodelavcev.
Petra Preželj
Petra Preželj se je rodila 14. 7. 1975 v Ljubljani. Med letoma 1990 in 1994 je obiskovala Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, smer grafično oblikovanje. Šolanje je nadaljevala (1994–1998) na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, na oddelku Grafično oblikovanje, smer vizualne komunikacije. Leta 2000 je diplomirala pri prof. Tomažu Kržišniku in prof. dr. Stanetu Berniku.
Leta 2002 je na Ministrstvu za kulturo dobila status samozaposlenega v kulturi – ilustratorke in oblikovalke vidnih sporočil, naslednjega leta pa je postala članica društva ZDSLU. 2005 je prejela študijsko štipendijo za mladega perspektivnega avtorja, ki jo podeljujeta Ministrstvo za kulturo in ZDSLU, namenjeno ilustratorjem in fotografom. Leta 2008 je od istih ustanov prejela še študijsko štipendijo za perspektivnega avtorja, namenjeno ilustratorjem in fotografom. 2011 je prejela študijsko štipendijo, ki jo podeljujeta JAK in ZDSLU, namenjeno ilustratorjem in fotografom.
Deluje na področju oblikovanja vidnih sporočil, ilustracije in slikarstva.
Nagrade:
- pohvala Hinka Smrekarja za izvirni likovni pristop, Ljubljana: 6. slovenski bienale ilustracije, 2004
- častna diploma mednarodnega Zlatega peresa Beograd, Beograd: 46. Zlato pero Beograda (11. Mednarodni bienale ilustracije), 2011
- plaketa Hinka Smrekarja, Ljubljana: 10. slovenski bienale ilustracije, 2012
Samostojne razstave:
- galerija Interart, Ljubljana, 2004
- prostori glavne stavbe Telekoma Slovenije, Ljubljana, 2004
- galerija Schwarz, Ljubljana, 2008
- razstava Prepletanja v knjižnici Prežihovega Voranca, Ljubljana, 2013
Skupinske razstave:
S svojimi deli je sodelovala na 68 skupinskih razstavah doma in v tujini.
Razstava v Galeriji Lek je na ogled do 2. februarja 2018.