Pariška šola/École de Paris v Galeriji Lek
13. septembra smo v okviru 29. grafičnega bienala v Galeriji Lek odprli spremljevalno razstavo grafik svetovno priznanih avtorjev iz zbirke Mednarodnega grafičnega likovnega centra (MGLC) z naslovom Pariška šola/École de Paris.
Večer je potekal v prijetnem vzdušju z voditeljico Blažko Müller Pograjc, ki sta ga popestrila glasbena gosta multiinstrumentalist ter skladatelj glasbe za gledališče, film in televizijo Boštjan Gombač ter harmonikar in skladatelj Janez Dovč.
Odprtja razstave so se udeležili francoska veleposlanica v Sloveniji njena ekscelenca gospa Nicole Michelangeli, direktor francoskega inštituta Charles Nodier gospod Jean-Jacquesa Victor, direktorica MGLC Nevenka Šivavec in drugi gostje, ki jim je izrekla dobrodošlico Katarina Klemenc, direktorica Korporativnega komuniciranja v Leku. Povedala je, da je Mednarodni grafični likovni center ena osrednjih hiš slovenske umetnosti in kulture. Njen pomen za ohranjanje in popularizacijo materialne in nematerialne dediščine umetnosti tiska različnih kulturnih in umetniških opredelitev od 20. stoletja naprej je neprecenljiv in prepoznan tudi v širšem mednarodnem prostoru. Zato smo se pred osmimi leti z veseljem odzvali povabilu k pokroviteljstvu centra in od takrat prispevali k izpeljavi petih grafičnih bienal ter vrsti drugih zanimivih razstav.
Katarina Klemenc je v nadaljevanju poudarila: »Razstava Pariška šola/École de Paris, ki jo nocoj odpiramo v Galeriji Lek, je za nas eden od vrhuncev sodelovanja, saj razumemo kot izjemno čast, da lahko gostimo tako pomembna grafična dela svetovno priznanih umetnikov. Zato bi se želela še posebej zahvaliti vodstvu MGLC in kustosinji magistri Škrjanec, da so prisluhnili naši želji in da smo skupaj uresničili ta projekt.«
Razstavo je predstavila kustosinja mag. Breda Škrjanec, ki je povedala in v zloženki k razstavi zapisala:
»Izraz pariška šola se v najširšem pomenu uporablja za poimenovanje dveh izrazitih skupin umetnikov – skupino srednjeveških izdelovalcev iluminiranih rokopisov in skupino umetnikov raznih narodnosti, ki so živeli v Parizu med obema vojnama in po drugi svetovni vojni. Nas zanimajo ti drugi.
Pariško šolo radi zamenjujemo s francosko umetnostjo, predvsem če jo razumemo kot homogeno avantgardo sodobnega slikarstva. Vendar to ni homogena skupina, saj se je v njej združilo več tendenc, pa tudi ni umetniško gibanje ali izobraževalna ustanova.
Zgodovinsko gledano bi bilo verjetno veliko bolj primerno govoriti o več pariških šolah, ki jim je skupno predvsem to, da so nastale v ozračju političnega ugleda, gospodarskega razcveta in notranjega reda, ki so ugodni za razvoj umetnosti in kulture; s tem pa se podobnost tudi konča.
Nas seveda zanima predvsem moderna pariška šola, ta, ki kaže na pomen Pariza kot centra zahodne umetnosti od zgodnjih dvajsetih let 20. stoletja do takrat, ko je primat v razvoju moderne umetnosti po drugi svetovni vojni prevzel New York. V tem kontekstu se izraz pariška šola po navadi nanaša na skupino tujih slikarjev, ki je zaslovela v Parizu pred prvo svetovno vojno in je ustvarila razne umetniške sloge, kot so kubizem, surrealizem in dada, ki so kmalu postali mednarodna gibanja. Po njih se je pariška šola širila in čedalje bolj internacionalizirala predvsem zato, ker so imela nova gibanja korenine večinoma v tujini.
Vanjo danes štejemo umetnike, kot so bili Picasso, Arp, Miró, Brancusi, Foujita, Matta, umetniki iz Rusije in Belorusije, kot na primer Zadkine in Poljakoff, in drugi, kot Hayter, Hartung, Friedlaender, Zao Wou-Ki, Kumi, Severini. Pozabiti pa ne smemo niti francoskih umetnikov, kot so bili Braque, Lhote, Léger, Pignon, Gischia, Singier, Manessier, Soulages, če omenimo samo nekatere. Ker je v Parizu delovalo tudi nekaj pomembnih tiskarskih ateljejev, je veliko slikarjev svoja dela izdelovalo tudi v grafiki, predvsem v tehniki barvne litografije ter jedkanice in akvatinte.
Grafike predstavnikov pariške šole v zbirki MGLC so dediščina ljubljanskega Mednarodnega grafičnega bienala. Verjetno je razlog za začetni uspeh bienala leta 1955 prav predstavitev 144 grafičnih listov predstavnikov pariške šole, ki jih je Zoran Kržišnik s posredovanjem Vena Pilona in Zorana Mušiča prinesel iz Pariza.
Vodstvo mednarodnih grafičnih razstav si je na začetku prizadevalo, da bi razstave zajele vse žive in umetniško tvorne smeri v svetu z najboljšimi deli njihovih najvidnejših predstavnikov. Zato je razumljivo, da je pariška šola, kot posebna skupina, dobila priviligirano mesto na prvih štirih razstavah v Ljubljani do leta 1961, čeprav so se v umetnosti že začeli kazati zametki, ki so v šestdesetih in sedemdesetih pripeljali do novih avantgard.
Za tretjo mednarodno grafično razstavo leta 1959 je ugledni švicarski založnik Ernesto Jacometti posodil 140 grafičnih listov – večinoma predstavnikov pariške šole založbe L’Oeuvre gravée. Sedemnajst jih je poklonil zbirki v priznanje za prizadevanje za razvoj grafike. Prav te liste smo izbrali za predstavitev grafik pripadnikov pariške šole iz zbirke Mednarodnega grafičnega likovnega centra.«
Mednarodni grafični likovni center (MGLC)
MGLC domuje v Gradu Tivoli, ki stoji na koncu Jakopičeve promenade v osrčju ljubljanskega parka Tivoli. Leta 1986 ga je ustanovilo mesto Ljubljana; zamisel zanj se je že sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja porodila sekretarju Mednarodnega grafičnega bienala dr. Zoranu Kržišniku. MGLC je danes muzej z raznoliko in bogato zbirko grafične umetnosti vseh žanrov, je galerija, ki prireja razstave sodobne likovne in grafične umetnosti, je producent grafičnih bienalov, založnik novih grafičnih del, ki nastajajo v hišnih ateljejih, in založnik številnih katalogov, knjig ter drugih publikacij.
Grafična dela so na prodaj po ugodnih cenah, izbor je raznovrsten, primeren za opremljanje, poslovna in osebna darila. Grad Tivoli v čudovitem okolju parka pa daje možnost najema prostora za poroke, zaključene družbe, poslovne dogodke in srečanja raznih vrst.
MGLC ima danes v Sloveniji največjo zbirko grafik in avtorskih publikacij slovenskih in mednarodnih ustvarjalk in ustvarjalcev, nastalih po drugi svetovni vojni. Zbirko grafik, knjig umetnikov in drugih avtorskih publikacij si je mogoče ogledati v Študijskem kabinetu, ki hrani več kot deset tisoč del ustvarjalcev. Nekaj najbolj znanih imen iz sveta grafičnega ustvarjanja: Corneille, Marcel Fiorini, Roberto Matta, Pablo Picasso, Gustave Singier, Sugai Kumi, Zao Wou-Ki, Nancy Spero, Damien Hirst, Max Bill, Emilio Vedova, Günther Uecker, Robert Rauschenberg, Osip Zadkine, Dóra Maurer, Malle Leis, Görgy Galántai, Magelos, Ivan Kozarić in Ivan Picelj. V zbirki so tudi celi ali delni grafični opusi Janeza Bernika, Bogdana Borčića, Jožeta Ciuhe, Danila Jejčiča, Andreja Jemca, Vladimirja Makuca, Lojzeta Spacala, Tince Stegovec in drugih.
V ateljejih za umetniško grafiko se izvaja tisk v tehnikah sitotiska, litografije in globokega tiska. Ateljeji so svojevrsten laboratorij za raziskovanje in eksperimentiranje z grafičnimi tehnikami, namenjeni so domačim in tujim umetnikom. V njih poteka tudi pedagoški program za šolske in druge skupine.
Mednarodni grafični bienale
Najbolj prepoznavna dejavnost je grafični bienale, ki ga MGLC organizira od leta 1955 in ki v svetu velja za najstarejšo in najpomembnejšo grafično prireditev. Leta 2013 bo doživel že 30. izdajo. Najprej je bil organiziran kot mednarodna grafična razstava in je prvič po drugi svetovni vojni železni zavesi navkljub združil umetnike iz Evrope, ZDA, Sovjetske zveze in Azije, tudi iz Kitajske. Politični položaj, ki ga je Jugoslavija pridobila po sporu s Stalinom in z ustanovitvijo neuvrščenih, je omogočal, da je povezala vzhod in zahod, sever in jug. Ljubljanski bienale je bila prva mednarodna manifestacija, ki je priznala umetnostno smer popart. Bienale je razstava globalnih razsežnosti; razvijal je lokalni in mednarodni svet umetnosti in sooblikoval slovensko umetnostno, kulturno in nacionalno identiteto. Spodbudil je nastanek ljubljanske grafične šole, ki je najpomembnejši nosilec povojne slovenske modernistične umetnosti.
Kaj se še dogaja ob razstavah?
MGLC pripravlja strokovne in družabne dogodke, predavanja, okrogle mize, tematska javna vodstva in vodene oglede razstav za skupine. Otrokom, mladostnikom pa tudi odraslim so namenjeni številni likovni in grafični programi delavnic, demonstracij grafičnih tehnik, tečajev risanja in grafike. Izvajajo se strokovni programi za šolske in druge zainteresirane skupine. Večkrat na leto potekajo tudi dnevi odprtih vrat.
Razstava je na ogled do 30. septembra 2011.