Edo Murtič

Galerija Lek, 19. december 2002 – 14. januar 2003

Edo Murtić

Ustvarjalno pot Eda Murtića lahko spremljamo že pol stoletja. Prešel je številna obdobja, od menjav figurativnega ustvarjanja, informela, gestualnosti, nove figuracije do ekspresivne abstrakcije. Njegovo mojstrstvo razodeva odločilno konstanto. Strastno privrženost upodabljanju, slikarstvu, grafiki. Je kot eksistencialna nuja, način bivanja; vehementno pritrjevanje življenju v vsej njegovi raznolikosti; zaupanje trenutnemu navdihu, spričo katerega so videti vsa njegova dela, ne glede na pripravljalne skice, pravkar porojena, na slikovno polje naseljena v hipnem, žgočem nagonu ustvarjanja, mladeniško zagnana in izpovedana z zrelo oblikovno sigurnostjo.

Takšen, večno mlad, presenetljiv v sposobnosti najti istemu motivu nešteto variant, katerih vsaka nosi pečat dokončne enkratnosti, je svojevrsten fenomen, ki bi mu težko našli primerjavo. Izjemno ostro opazovalsko oko, enako pripravljeno zajeti široko panoramo kot droben detajl, se združi s spontano, analitično močjo in čustvom prepojeno fantazijo, ki bistvo vidnega in dojetega izrazi v povsem osebni, individualni likovni govorici. Zaradi odličnega obvladovanja različnih slikarskih in grafičnih tehnik njihive prednosti in omejitve izkorišča kot dodatno možnost za oblikovanje umetniške izpovedi.

Po umetnikovih besedah je njegov prvotni navdih skoraj dosledno istrska pokrajina, prvenstveno tista, ki je v dosegu njegovega vida z domovanja, ki si ga je izbral sam, Vrsarja. Pa tudi ne glede na vpliv te ožje lokacije je njegovo ustvarjanje, rekli bi, mediteransko. Tamkaj je zasidrana njegova barvnost, pa naj gre za rdečino zemlje, belino kamenja, mogočno modrino morja, zelenino cipres, zlati sijaj sonca, rjavino drevesnih debel ali črnino, izposojeno pri brezzvezdnih nočeh in uporabljeno kot odločilno sredstvo umetnikovega ustvarjalnega duha. Črnina na Murtićevih slikah ih grafikah je ustvarjalčev najslastnejši prispevek, vdor človeškega razmišljanja in čustvovanja v razkošje barv, ki jih ponuja obsončena narava.

Barva, opazovana in prečiščena, je osnova Murtićevega ustvarjanja. S kombinacijo barv dosega želeni učinek, pa naj gre za nasičena platna informela, za poploščeno vizijo gestualnega ustvarjanja ali za figurativno zasnovane krajine, ki najbolj neposredno izkazujejo mojstrov prvotni izziv. Tod se njegova paleta poigrava tudi z lilastimi in rožnatimi odtenki mediteranskega cvetja in številnimi odtenki rastlinskih zelenin.

Na grafiki, zlasti lesorezu, reducira barvno skalo, ne da bi zmanjšal udarnost, zdaj večinoma v kontrastnih, učinkujočih barvah, prilegajočim se ostrim obrisnim linijam, oglatostim rezov, drznim vertikalam, diagonalam, horizontalam. Kot pri mojstrovih naslikanih veselih vejah se oblike pogosto končujejo nazobčano, načesano, da zbadajo v navidez mirne, samo narahlo vibrirajoče ploskve agresivne konice. Občutimo nemir, utripajoče življenje, izraz silnega pretoka energije. V čisto likovni organizaciji listov, v katerih samo od daleč še sozveni inspirativni vir, je kompozicija do kraja svobodna, podrejana zgolj notranji logiki oblikujočega umetnika, mogočnemu ustvarjalnemu zagonu, ki s samim sozvočjem barv in oblik vzbuja v opazovalcu podobno razburljivo ugodje, kot je prevevalo mojstra, ko ga je udejanjal.

Murtićeve slike so često opremljenje z naslovi, ki vodijo gledalčevo dojemanje v linearno začrtano smer. Grafični listi tega ne potrebujejo. Popolnoma so odprti vizualnemu sprejemanju, miselnemu členjenju, odzivanju čustev. Svoj svet je to, preprosto razviden in skrajno pretanjen, globoko prvinski in rafinirano zapleten, monumentalen. Deluje podobno, kot deluje narava, ki za privajenimi pogledi, sprejemanimi samoumevno, vabi k razkrivanju skrivnostnega zadaj: skrivnosti nastajanja, porajanja oblik in njihovega smiselnega soobstoja, ustvarjalne moči vse prežemajoče energije. V Murtičevem ustvarjanju se ta energija, ujeta v njegove prvinske barve, umirjena v belinah, napeta in hkrati ukročena v črninah, prelije neposredno v opazovalčevo čustvo in njegovo zavest. Ob najnovejši mapi petih barvnih sitotiskov in barvnih lesorezov iz ateljeja za grafiko Mednarodnega grafičnega likovnega centra Ljubljana želim, da se to zgodi vsakemu izmed nas.