Barve Mojce Zlokarnik v Galeriji Lek
V torek, 8. septembra, smo odprli razstavo del akademske slikarke in grafične umetnice mag. Mojce Zlokarnik. V imenu Leka, člana skupine Sandoz, je goste pozdravila Eva Longyka Marušič ter na kratko predstvila umetnico ter glasbenika Boštjana Gombača, ki je bogastvo barv slikarke ozvočil na svoj izvirni način.
V sproščenem pogovoru sta se Iztok Premrov in Mojca Zlokarnik pogovarjala o barvah, tehniki in slikah umetnice, ki ponujajo razkošje različnih barv in njihovih odtenkov, ki pa so razporejeni znotraj natačno izrisane geometrične zasnove. V svojem pogovoru sta na izziv o barvah povabila tudi glasbenika in tako je Boštjan Gombač zaigral rumeno ter nato še modro.
Več o razstavi in delu umetnice je v zloženki k razstavi zapisal umetnostni zgodovinar in likovni kritik Iztok Premrov:
Mnogokrat radi poudarjamo, da je barva najmočnejše orodje slikarjev v likovni umetnosti. Ni pa seveda edino, tako kot je pri slikarskih delih, grafikah in poslikanih objektih Mojce Zlokarnik. Njena, po svoje skrajno asketska, abstraktno zasnovana kompozicija slike postane potem, ko ji umetnica doda barve, polna svojevrstne radoživosti. Ta temelji oziroma izhaja iz avtoričine želje po odkrivanju medsebojnega učinkovanja barvnih polj, njihovih nenehno spreminjajočih se razmerij, tako s stališča skladnosti in harmonije kot tudi neskladja in nasprotij med njimi.
To so izzivi, ki jih slikarka pojasnjuje takole: »… Obožujem barvo. Učim se jo razumeti vedno znova in znova. Zanalašč in predrzno. Krotke, že znane rešitve me ne zanimajo …« S to razlago nas Zlokarnikova napoti k razmišljanju, da barve jemlje kot nekakšne žive tvorbe, s katerimi se ona na vsak način ukvarja aktivno, raziskujoč njihovo »notranjo vsebino«, njihovo pripovednost. Ne želi zaiti v ponavljanje zanimivih in za oko privlačnih vzorcev, temveč jo, kot sama zapiše, zanima naslednje vprašanje: »Kako barvo, ki je lepa sama po sebi, uporabiti predrzno? Kako se izogniti ceneni dopadljivosti, ki je pogost očitek površnega pogleda? … In kaj se zgodi z zaznavo, ko soočim dva, povsem nespravljiva barvna tona?«
Slikarstvo Mojce Zlokarnik je po vsem tem treba sprejeti najprej kot analitično, kajti z minimalističnimi, povsem geometrično zasnovanimi barvnimi polji slikarka preiskuje različne učinke, tudi estetska vprašanja in v duhu novih medijev, predvsem elektronskih, na »klasičen« slikarski način preiskuje in ponazarja neskončnost možnosti kombiniranja likovnih informacij, ki so ji na voljo. Strne jih v svojevrsten krog, kot že napisano, geometrično zasnovanih navpičnih in podolžnih polj in trakov ali ozkih prog in med njimi sproži likovno igro medsebojnega spraševanja in tehtanja. S tem gotovo ustvarja in poudarja svojo središčno, na abstraktnosti temelječo temo. Tej likovnica sledi z nenehnim preverjanjem same sebe in naslikanih barvnih kompozicij. Nesporno uživa v bogastvu barv, hkrati pa skrbno pazi na neki notranji red, ki ji ga ponuja črta. Sama pravi: »Ravna črta daje barvi najbolj pošteno možnost delovanja.« Seveda pa se ji pri tem odpirata spet zelo pomembni vprašanji: »Kako ohraniti barvo pri življenju, da bo podoba zadržala pogled gledalca, in kakšno vsebino nosi?« Njen odgovor na ti vprašanji je: »Vse, kar nastane, zrcali nazaj – svojo vsebino – ponuja prepoznavanje, namige, pripovedi …«
Eden izmed slikarkinih glavnih ciljev, kot sama pravi, je biti oseben z abstraktno sliko, se pravi najti neko lastno razpoznavno abstraktno likovno izrazoslovje, s katerim se lahko povsem poistoveti. Gledalcu njenih slik ponuja po svoje razkošje različnih barv in njihovih odtenkov, ki pa so razporejeni znotraj natančno izrisane geometrične zasnove. S svojimi objekti (npr. Objekti strmenja) poskuša stopiti tudi v prostor razstavišča, še bližje gledalcu in pritegniti njegovo pozornost. Na ta način da barvam še dodatno nalogo, tokrat v smislu ustvarjanja prostorske iluzije, kajti na površini njenih slik in grafik prevladuje izrazita ploskovitost v najbolj strogem pomenu.
Svojo skrajno pripadnost barvi in zaupanje njeni moči Zlokarnikova poetično izpove takole: »Barva je dotik očesa in glasba za gluhe.«
Mag. Mojca Zlokarnik (1969, Ljubljana) je akademska slikarka in grafičarka, izredna profesorica in urednica. Zaključila je dodiplomski (1993) in podiplomski (1995) študij slikarstva pri prof. Metki Krašovec in magistrirala iz grafike pri prof. Lojzetu Logarju (1998) na ALUO v Ljubljani. Študijsko se je izpopolnjevala v Pragi, New Yorku, Parizu, Bolgariji, Nemčiji in na številnih manj formalnih potovanjih. Od leta 2001 je odgovorna urednica revije Likovne besede in od 2009 sourednica zbirke Ljubljana osebno, alternativni vodič. Ima status samostojne kulturne ustvarjalke. Sodelovala je na mnogih samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini. Ustvarja v slikarstvu in umetniški grafiki.
Izbor samostojnih razstav
2013
Objekti strmenja, Galerija Murska Sobota, Murska Sobota
2011
Persona, Galerija Instituta Jožef Stefan, Ljubljana
2009
Žarenje, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
2008
Mali Benares, Hloa, Galerija Equrna, Ljubljana
2007
Mali Benares, Galerija Miklova hiša, Ribnica
2006
KunstVerein Ahlen, Ahlen, Nemčija
2005
Plastenje podob (s K. Čerče in N. Šeruga), Poslovni center Hit paviljon, Nova Gorica
Neslišno, Galerija Krško, Krško
2004
Kako ujeti materialnost, preden se razblini v nič, Galerija Loža, Koper Galerija M, Celovec, Avstrija
2003
Podobe na papirju, Peterokotni stolp, Ljubljanski grad, Ljubljana
Kako ujeti materialnost, preden se razblini v nič, Šivčeva hiša, Radovljica
2000
Kako ujeti materialnost, preden se razblini v nič, Galerija Meduza, Koper
Papirnate slike, Galerija Equrna, Ljubljana
1999
Galerija Knjižnice Cirila Kosmača, Tolmin
1997
Slovenie + France, Galerie Du Bellay, (s C. Petit), Rouen, Francija
Najti sebe v drugem (z C. Petit), KUD France Prešeren, Ljubljana
1996
Hiša galerija, Maribor
1994
Kapelica – Galerija K4, Ljubljana
1993
Glejte, primite, pojejte jo – sliko, (z M. Licul in K. Toman), Galerija Equrna, Ljubljana
S svojimi deli in projekti je sodelovala na številnih skupinskih razstavah doma in v tujini.
Nagrade
2012 Rezidenčna udeležba Berlin, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
2010 Rezidenčna udeležba v Printing Center Helios, Solun, Grčija
2007 Delovna štipendija Ministrstva za kulturo Republike Slovenije
2005 Nagrada Majskega salona, Slovenija 20052000 Častno priznanje, 5. svetovni trienale grafike majhnega formata, Chamaliéres, Francija
1998 Odkupna nagrada, DLW Aktiengesellschaft; Bietingheim-Bissingen, Nemčija
1998 Odkupna nagrada, 11th Tallinn Print Triennial, Estonija1996 Prva nagrada za animirani film: Krhkost najlepših teorij, (I. Festival neodvisnega filma in videa Slovenije
Njena dela so v številnih umetniških zbirkah doma in na tujem.
Razstava je na ogled do 2. oktobra.