Barbara Jakše Jeršič in Stane Jeršič

Galerija Lek, 1. februar – 7. marec 2005

Barbara Jakše Jeršič in Stane Jeršič

Občuteno, a tudi premišljeno, tako nekako bi lahko označili skupno izstopajočo lastnost posameznih del in ciklov Barbare Jakše Jeršič in Staneta Jeršiča, ki se že desetletje in pol uspešno pojavljata tako v našem, kot mednarodnem fotografskem okolju. V tem intenzivnem ustvarjalnem obdobju sta se spopadla z različnimi fotografskimi temami in motivi, a nenehno postavljata v ospredje doslednost lastnega ustvarjalnega koncepta, ki ga preverjata skozi enotnost in različnost kompozicijskih elementov njima lastne fotografske govorice. Kompozicija je slej ko prej ena izmed najbolj pretehtanih prvin njunega fotografskega izraza, vse drugo so zgodbe, ki jih nizata v zaokrožene sklope posameznih fotografskih ciklov. Po njunem mora biti fotografska kompozicija vselej takšna, da na njej ni odvečnih stvari kajti vse, kar je komponirano, mora imeti svojo funkcijo.

Zaradi tega je v njuni doslednosti do fotografskega izražanja motivov mogoče skoraj izključiti element naključja in se bolj posvetiti elementom njunega premišljenega snovanja. Od zgodnjih figuralnih kompozicij v natančno zasnovanem in scenografsko urejenem prostoru, predanem umirjenosti je do najnovejših hitrih pogledov v nakupovalna središča in tamkajšnjo mrzlico skorajda en sam korak, vendar korak, ki sta ga dolgo pripravljala in sta zanj porabila izjemno veliko energije in fotografskih preverjanj. Morda je bila za to odločitev pomembna tudi izkušnja s panoramskim aparatom, ki je nekako napovedala svojevrsten preobrat v njunem opusu. Namreč, pri tako doslednem snovanju, značilnem za njun skupni opus, je nemogoče kar v trenutku iz stanja lebdenja in umirjenosti prestopiti v stanje gibanja in dinamike. Vmes je potreben čas za premislek. In tega sta si vzela, seveda pa tudi spontano razširila krog svojih zgodb – iz figuralnih do krajinskih, iz omejenega prostora do odprtega horizonta. Panoramski koncept je namreč odprl vprašanje horizontalno razgrnjenega prostora, nasičenega s številnimi vizualnimi informacijami. Pri tem se namnoži količina vtisov, ki jih avtorja želita strniti v usklajeno celoto. Vendar sta se tudi pri teh zahtevnejših in odprtih prostorih odločila za pretehtano komponiranje, ki je samo po sebi začelo urejati prostor in elemente v njem, pa najsi gre za slikovite arhitekturne predele Plečnikovih tržnic, morda za na videz neurejen izsek iz narave ali pa za iskanje določenega človeškega obraza v množici drugih na ulici. Po njunem odkritju in obdelavi motiva ta nenadoma postane trden in usklajen z njunima izhodiščema ter zaželenim vizualnim učinkom. Tudi v tem primeru torej pretehtanost obvlada čutno in čustveno, vendar ju nikoli povsem ne izključi.

Če sta si pri zgodnjih interierih, polnih lebdečih teles še izmišljala zgodbe in jih nizala v zaokroženo pripovedko, si zdaj dovoljujeta več raziskovalne in ustvarjalne svobode. Postavita se v vrvež na ulici ali v nakupovalnem središču in čakata na zgodbo, ki jo prinesejo drveči ljudje s seboj. Ne glede na izrabo barv pri novejših posnetkih, v preteklosti sta se bolj posvetila črno belem izrazoslovju, je cilj ostal podoben – fotografsko zaznamovati nekaj, kar sproža vizualno napetost in spremenljivost. Čuti so izostreni, ko se avtorja približata tistemu, kar že sama slutita, da bo izpolnilo nuna pričakovanja. Le še vprašanje je, kdaj se bosta odločila pritisniti na sprožilec.

Lahko rečem, da je ta zgodba nenavadna vsaj z dveh plati: z njune avtorske in z naše, opazovalske, na nek način potrošniške. Fotografa se v vsakem trenutku počutita kot del načrtovanega ustvarjalnega procesa, mi pa njune rezultate jemljemo kot niz premišljenih ali pa spontanih odločitev. Vsaka izmed predloženih rešitev nas sama po sebi usmeri zdaj k eni, zdaj k drugi odločitvi, torej nas že potegne v samo zgodbo.

Iztok Premrov

Življenjepis avtorjev

Barbara Jakše Jeršič (1967) in Stane Jeršič (1957) sodelujeta na umetniškem področju od leta 1990.

V tem času sta se mednarodno uveljavila na področju sodobne fotografije. Njuna dela so bila razstavljena v evropskih, ameriških in japonskih muzejih in galerijah ter predstavljajo pomemben del javnih in zasebnih zbirk, vključujoč eno najpomembnejših svetovnih zbirk grafike in fotografije Bibliotheque Nationale de France, v katero je vključenih 12 njunih fotografij.

Ustvarjata kot samostojna kulturna delavca in sta člana Društva slovenskih likovnih umetnikov.

Monografije:
1990 | Iluzija besed (Papirografika – samozaložba)
1991 | Slike iz življenja (samozaložba)
1991 | Glasovi (Fotogalerie Wien)
1995 | Fotografija (Galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec)
2004 | Identiteta prostora I – Slovenija Nova Zvezda Evrope (samozaložba)

Samostojne razstave (izbor):
1988 | Stiskarna, Velenje
1989 | Galerie K61, Center za fotografijo, Amsterdam
1989 | Stedelijk Museum, Schiedam – Rotterdam
1990 | Moderna galerija, Ljubljana
1990 | Kulturni center Ivan Napotnik, Velenje
1991 | Fotogalerie Wien, Dunaj
1991 | Galerija Velenjskega muzeja, Velenje
1991 | Museo Ken Damy, Brescia
1991 | IC Moderne galerije, Ljubljana
1991 | Fotogalerie 68, Hoensbroek
1992 | Ken Damy Fotogalerija, Milano
1992 | Galerija Gorenje, Velenje
1992 | Melkweg Galerija, Amsterdam
1993 | Rosamilia Fotogalerija, Salerno
1993 | Prinz Galerija, Kyoto
1993 | Accademia di fotografia, Bologna
1995 | Galerija likovnih umetnosti, Slovenj Gradec
1997 | Mincovna statniho hradu a zamka, Česky Krumlov
2004 | Mestna galerija, Ljubljana
2004 | Graščina Rotenturn, Slovenj Gradec
2004 | Muzej Velenje – galerija, Velenje
2005 | Galerija Lek, Ljubljana

Skupinske razstave (izbor)
1988 | ŠKUC Galerija, Ljubljana
1990 | Rencontres internationales de la photographie, Arles
1993 | Slovenija odprta za umetnost, galerija DSLU, Ljubljana
1994 | Galerija Tivoli, razstava DOS, Ljubljana
1994 | Majski salon DSLU, Ljubljana
1994 | MELKWEG Collection, Amsterdam
1997 | Direktno iz mojga srca, KUD France Prešeren, Ljubljana
1997 | Angels, Melkweg Amsterdam
1997 | Maestri contemporanei, Museo Ken Damy, Brescia
2001 | Akt na slovenskem, Jakopičeva galerija, Ljubljana
2001 | Eulogy to Beauty, Photofusion Photography Centre, London
2002 | Farsettiarte, Casa d’aste e gallerie, Prato, Milano, Cortina
2002 | Die Sammlung, Melkweg, Amsterdam
2004 | Cankarjev dom, EMZIN razstava, Ljubljana
2004 | Blossomstreet Gallery, FotoFest, Houston, Teksas
2004 | Galerija Kresija, Ljubljana
2004 | Galerija Photon, Ljubljana
2004 | Muzej moderne umetnosti, The Centre for Fine Art Photography, Ft. Collins, Colorado

Publikacije in predstavite v knjigah in revijah (izbor):
Anthology nude, Asahi Press (Tokio)
Fotopratica (Milano)
Foto (Amsterdam)
Fotomagazin (Frankfurt)
Graphis Annual (Zürich)
Il Fotografo Professionalista (Milano)
Likovne besede (Ljubljana)
Minolta Mirror (Osaka)
M-ars, Moderna galerija (Ljubljana)
Progresso Fotografico (Milano)
VIS a VIS international (Pariz)
Shukan Shincho (Tokio)
Slovenska kronika XX. stoletja, Nova revija (Ljubljana)
Werk & Kultur (Dunaj)

Zbirke, ki vključujejo njune fotografije (izbor):
Arhitekturni muzej, Ljubljana
Artotheek Holland, Amsterdam
Bert Hartkamp collection, Amsterdam
Bibliotheque Nationale de France, Pariz
Fotogalerie Wien, Dunaj
Galerija likovnih umetnosti, Slovenj Gradec
GIP, Goro Internationale Press, Tokio
Gorenje – likovna zbirka, Velenje
Koroški pokrajinski muzej Slovenj Gradec
Melkweeg Amsterdam
Mestna galerija Ljubljana
Moderna galerija Ljubljana
Museo Ken Damy, Brescia
Muzej Velenje – galerija, Velenje
Prinz, Kyoto