Igor Dolenc

Galerija Lek, 13. december 2005 – 16. januar 2006

Nazaj k naravi s slikarjem Igorjem Dolencem

Slikar Igor Dolenc, ki se kot zadnji v letošnjem in kot prvi v prihodnjem letu, predstavlja v Galeriji Lek je že od začetka svojega ustvarjanja predan svojim temam in svojemu načinu upodabljanja, predvsem pokrajin. Ne glede na moderne smernice v likovni umetnosti sledi svoji ustvarjalni poti. To je tako na odprtju kot v svoji kritiški besedi v zloženki poudarila likovna kritičarka Tatjana Pregl Kobe.

Igor Dolenc je v pogovoru s Tatjano Pregl Kobe povedal, da se rad in pogosto udeležuje likovnih kolonij povsod po Sloveniji pa tudi v tujini, vendar svoje slike vedno dokonča v domačem ateljeju. Čeprav je veliko slikarjev, ki se ukvarjajo z upodabljanjem pokrajin, je Igor Dolenc zelo poseben med njimi s svojim načinom upodabljanja sicer praznih pokrajin, brez ljudi, vendar kljub temu čutimo njihovo pristonost.

Odprtja v Galeriji Lek se je v torek, 13. decembra udeležilo precejšnje število obiskovalcev kljub vročičnemu prednovoletnemu času ali ravno zato. O slikarju, njegovih pokrajinah, njegovem načinu ustvarjanja se je prepletala tako beseda kot glasba. Tako je tudi pevka Metka Štok svoj nastop uglasila s pomladno-poletnimi in zimskimi pokrajini, ki jih je slikar postavil na ogled.

Razstava del Igorja Dolenca bo na ogled do 16. januarja 2006. Vljudno vabljeni.

Vsem obiskovalcem naših razstav se iskreno zahvaljujemo za zvestobo v letošnjem letu in upamo, da vas bomo uspeli z izborom ustvarjalcev in njihovih del pritegniti tudi v prihodnje. Želimo vam kar najlepše praznike ter obilo zdravja in uspehov v prihodnjem letu. Srečno.

Pokrajina kot impresija doživetega trenutka

Slikar Igor Dolenc ustvarja iz lastnega navdiha, samemu sebi zvest in od nekdaj neobremenjen s trenutnimi umetnostnimi gibanji in smermi. O pokrajini razmišlja kot o nečem, kar se v njej dogaja. Svoje podobe, vzete iz resnične narave, slika kot trenutek, zaustavljen v času, hkrati pa izrezi pokrajine, ki jih prenaša na platno, niso privlačni le kot odsev resničnosti, temveč tudi kot impresija doživetega trenutka. Iz danega motiva hoče izluščiti samo najvažnejše bistvene značilnosti, a vendar tako, da je pokrajina še vedno razpoznavna. Občutek za izbor barv, gradnjo kompozicije in podajanje slikarske snovi je premišljen, saj slikar vnaprej izbere motiv. Prepričljiv je tudi smisel za podajanje izbranega motiva, prav tako obvladovanje slikovnega prostora, perspektive in kompozicije, saj slikar oblike neposredno nanaša s premišljenimi nanosi asketsko izbranih barv. Z jasnostjo in s čistostjo potez, z izbrano tonsko lestvico ter z dramatičnim upodabljanjem svetlobe in senc zaživijo njegove upodobitve pokrajin v polni plastičnosti. "Prav v izbiri motiva in selekciji vseh odvečnih elementov ter v ohranjanju le najbistvenejših potez s posameznimi poudarki in s skopo barvitostjo je slikar uspel dočarati karakteristične elemente pokrajine in se s tem približati zahtevam sodobnega pristopa k obravnavanju pejsaža v slikarstvu," je o njegovem slikarstvu že pred štiridesetimi leti zapisal umetnostni zgodovinar Andrej Pavlovec. Dolenc še vedno ostaja zvest ploskovitemu načinu podajanja ter skopemu izboru barv, še vedno na njegovih slikah prevladuje osnovni ton, ki so mu podrejeni vsi drugi toni, in tudi vse ostale barve so še vedno podrejene tej osnovi. Še črpa v preteklih izkušnjah in ohranja izročila učiteljev, ki so ga v ta svet likovne govorice popeljali, vendar se hkrati vse bolj odpira novim poskusom, sodobnejšim pogledom na likovnost. Na njegovih novih slikah se kaže želja po iskanju novih poti, odkrivanju novih možnosti na lastni umetniški poti.

V idejo o umetnosti je že dolgo vgrajena misel o njenem večnem spreminjanju in o tisti simbolni obliki, v kateri se rojevajo različni načini videnja in občutenja sveta. Dolenc na novih slikah išče resnico in svoj način videnja ter občutenja, ki ju na prepoznavnih podobah pokrajin oživlja z izbranimi barvami in oblikami v lastnem izrazu, oprt na nekatera spoznanja modernega likovnega izražanja, kjer sta izhodišče abstrakcija in svet neprepoznavnih barvitih zapisov roke. Sodobno likovno izražanje postavlja slikarja v položaj raziskovalca in tudi v Dolenčevih slikah lahko sledimo za sodobnost značilni zahtevi po drugačnosti in po prepričljivem osebnem slikarskem izrazu. Slikovna površina, kjer se sposobnost slikarjevega vizualnega dojemanja spogleduje z gledalčevo vizualno dojemljivostjo in željo po sprejemanju, je razdeljena na dva dela. Podobe pokrajin, na katerih je v ospredju izslikana prazna ploskev, v ozadju pa se pnejo vrhovi hribov ali skupki dreves, kompozicijsko loči komaj slutena pot, le zaznaven privid jutranje meglice ali vodni odsev. Čar narave odkriva slikar v igri letnih časov ter v različnih obdobjih dneva, ko se isti motiv spreminja in mu vsakokrat znova ponuja ustvarjalni izziv. Prav zaradi različnih časovnih in vremenskih sprememb, ki pogojujejo vdor svetlobe v izslikane podobe, ga vedno znova vznemirjajo jutranje meglice, prvi plahi dotiki zarje, sončni zahodi, pa tudi težka sivina oblačnih večerov tik pred nevihto ali po njej ter voda (reka, jezero ali ribnik) sredi mračne pokrajine, v katero vstopa svetloba. Na teh podobah so slikarjeve značilne barve na eni strani prepojene s svetlobo in z žarenjem, na drugi pa niansirani barvni nanosi učinkujejo kot nasprotje s hladnimi kombinacijami temnejših tonov. Strukturo slikovne površine gradi slikar večplastno z barvo, ki jo – plast za plastjo – potrpežljivo nanaša. Elementi stiliziranih dreves, ki jih je kot odsev v vodi vpel v celoto kot simbol, postanejo del celote.

Dramaturško zasnovo novega cikla podob Igor Dolenc, ki sicer vedno upodablja resnično naravo, oblikuje skozi svojo lastno domišljijo, skozi kopreno sanj in podzavesti pa na površje pronicajo podobe, ki ustvarjajo nove zgodbe, zato zgradba njegovih slik poteka na več ravneh, ki se med seboj dopolnjujejo in vplivajo druga na drugo. Površine in ploskve so razslojene med impresivno mehko ozračje izslikane narave in ekspresivno poudarjene abstrahirane oblike. Dogajanje na njegovih slikah korenini v resničnem svetu, neresnični, vendar iz narave vzeti elementi pa tu nastopajo kot simboli. Njuna medsebojna prepletenost kot usodna povezanost realnega, čutnega in duhovnega pa neposredno simbolizira vprašanja bivanja v današnjem svetu.

Tatjana Pregl Kobe

Igor Dolenc

Rojen je bil 14. maja 1941 v Poljanah nad Škofjo Loko. Leta 1956 je v Ljubljani končal grafično šolo in postal litografski risar. Slikarsko se je nato izobraževal pod mentorskim vodstvom akademskega slikarja Iveta Šubica. Med letoma 1960 in 1975 se je študijsko izpopolnjeval v Franciji, Angliji, Nemčiji in Italiji. Od leta 2000 se redno udeležuje slikarskih srečanj in likovnih kolonij. Poleg slikanja se ukvarja tudi z novimi grafičnimi tehnikami. Živi in ustvarja v Ljubljani.

Naslov:
Zavetiška 1, 1000 Ljubljana
GSM: 041 721 438

Samostojne razstave:

Skupinske razstave:

2000 | Galerija Krka, Novo mesto
2001 | Grajska klet, grad Žužemberk, Žužemberk
2001 | Razstava Ex-tempora – Galerija Avsenik, Begunje na Gorenjskem
2001 | Volksbank Trossingen, Nemčija
2002 | Razstava Ex-tempora – Žetale, Žetale
2002 | Razstava likovnega srečanja, grad Štatenberg
2003 | Razstava Ex-tempora – Žetale, Žetale
2003 | Razstava likovnega srečanja, grad Štatenberg
2003 | Ex-tempore Galerije Tenzor, Ptuj
2004 | Razstava likovnega srečanja, grad Štatenberg
2004 | Razstava šmarješke likovne kolonije 2004 Kapljica vode, Šmarješke Toplice
2005 | Razstava slikarske kolonije Rače, Zobozdravstvena šola Maribor, Rače
2005 | Slikarska kolonija, Tišina
2005 | Razstava Ex-tempora – Žetale, Žetale
2005 | Skupinska razstava, Sesterže
2005 | Razstava likovnega srečanja, grad Štatenberg
2005 | Razstava šmarješke likovne kolonije 2004 Kapljica vode, Galerija Krka, Ljubljana

Nagrade:

2003 | Ex-tempore Žetale, II. nagrada
2003 | Ex-tempore Tenzor, Ptuj, priznanje
2004 | Ex-tempore Žetale, I. nagrada

Igor Dolenc

Nazaj k naravi s slikarjem Igorjem Dolencem

Pokrajina kot impresija doživetega trenutka

Igor Dolenc

Vprašajte nas