Črtomir Frelih

Galerija Lek, 6. september – 3. oktober 2005

Dušice

Pod gornjim naslovom se skriva nastajajoči opus del akademskega slikarja Črtomirja Freliha. V letošnjem poletju je slikar, doma iz Bohinja, ustvaril čudovite, lahkotne slike in jih v Galeriji Lek prvič pokazal javnosti. Predstavljena dela je likovni kritik Iztok Premrov naslovil iz Beline v belino. Odprtje omenjene razstave, 6. septembra, je bilo prvo podopustniško, v galerijo pa je vneslo dih poletja, ki bo z nami vse do 3. oktobra.

Vsi, ki so si tokrat našli čas za prihod v našo galerijo so lahko uživali v prepletanju in valovanje enkratne energije, ki se je pretakala med gledalci, umetnikom in mladimi glasbeniki, imenovanimi Zagšmalit. Z lastnimi priredbami slovenskih narodnih pesmi so dali dogodku poseben čar, čarni pa je bil tudi glas njihove mlade pevke, Mirjam Mah.

Iztok Premrov, umetnostni zgodovinar in likovni kritik je o slikarju med drugim povedal, da je predvsem likovnik. V njegovih delih pa lahko ugledamo tako like kot krajine. Kot odličen krajinar je bil Črtomir Frelih vedno zelo navezan na svoj rojstni kraj, Bohinj, katerega jezero in znameniti pogled nanj z obrobo bližnjih gora, še vedno lahko najdemo tudi v tokratnih delih.

Črtomir Frelih se je po lastnih besedah za ime opusa, ki še nastaja, odločil po obdobju bolj temačnega ustvarjanja, povezanega s pred leti aktualnimi dogodki, ko so se pri nas odkrivala grobišča povojnih žrtev. Takrat je sklenil, da je dovolj morečih in temačnih tem in da je treba vse te skopane dušice pospremiti v nebesa. Od tod poetično ime opusa Dušice, s katerim se namerava še kar nekaj časa "zabavati" in prikazanemu dodati še nova dela.

Črtomir Frelih

Iz čiste beline in za čisto belino ustvarja najnovejše antropomorfne like slikar Črtomir Frelih, ki je čez poletje ustvaril obsežen cikel podob, za zdaj še brez skupnega imena. Podobe so nadaljevanje njegovih dosedanjih raziskav človeške figure v neopredeljenem prostoru, vendar pa se je tokrat slikar predal poletnemu, nekoliko bolj sproščenem razpoloženju. V njegovem odnosu do figure je vsekakor že od nekdaj v ospredju dejstvo, da študij risanja in slikanja poteka ob opazovanju telesa in da je že od študija na akademiji zvest figuraliki in temam, ki jih lahko izoblikuje z njeno pomočjo.

Črtomir Frelih je tudi te novejše figuralne kompozicije kot mnogokrat doslej izvedel in uresničil z različnimi tehnološkimi postopki, ki so značilni tako za njegovo slikarsko kot grafično ustvarjanje. Njegov nenehni napor, da bi se dokopal do novih tehnoloških postopkov in z njimi seveda tudi utemeljil svoje likovne in vsebinske koncepte, je namreč že skoraj konstantna prvina njegovih likovnih stvaritev. Tokrat se po tehnološki plati na podobah družijo postopki klasičnega slikanja s čopičem in postopki z elementi monotipije, to je odtiskovanja naslikanih oblik z gladkih nosilcev. Vse to je prepredeno še s številnimi slojenji, ki nazadnje ustvarijo iluzijo neskončnega, v belino izginjajočega sveta (oziroma prostora).

Lebdenje figure v belini okolja, izginjanje figure proti ozadju te čiste beline ali izraščanje figur iz neoprijemljivih belih meglic so nekako tri prepoznavne enote Frelihovih najnovejših slikarskih kompozicij. In ker že od prej poznamo slikarjevo nagnjenost k poigravanju med dvema osnovnima slikarskima motivoma – pokrajino in človeškim likom -, se nam ob teh poletno razigranih prizorih spet povrne asociacija na to Frelihovo posebnost. Telesa v belini postanejo hkrati del antropomorfnega sveta in del same krajine, denimo tistih krajinskih elementov, ki se lahko poistovetijo s človeškim telesom, kot na primer "preval" v pokrajini in podobno. Ta dvojnost oziroma dvopomenskost slikarjevih prizorov še dodatno prevzame naš pogled in ga usmeri k razpoznavanju teh razposajenih likovnih detajlov. Iz telesa v pokrajino in iz nje nazaj v telo je torej izpeljan Frelihov niz nežnobarvnih in z belino obdanih prizorov, ki jih lahko spremljamo kot vrsto spretnih izpeljank osnovne teme, ki izvira iz dveh tesno prepletenih podtem. Avtor je ves čas v pogovoru s snovjo, ki mu jo ponuja domišljija, in šele od primera do primera se odpirajo tista prava vprašanja: s kakšnimi barvami doseči naglase, s kakšnimi formami razgibati prostor in s kakšnimi dodatnimi intervencijami dokončati naslikano podobo?

Črtomir Frelih je že od nekdaj nagnjen k znakovnosti v svoji umetnosti. Značilnih form, predvsem arhetipskih, se vselej loti tako, da jih ob koncu privede do znaka. Tudi v teh novejših delih je občutiti nekaj podobnega, vendar je vse razrahljano in prepredeno z bolj sproščeno atmosfero in prej z igrivostjo kot resnostjo. Ena izmed posebnosti, ki je ne smemo prezreti, je tudi, da umetnik belino "uprizori" trikrat. Prva je belina osnove na platnu, drugo belino doda z odtisom na način monotipije in tretjo na koncu, kot zadnjo korekturo s čopičem, ki do kraja opredeli prostor in osrednji figuralni lik. S tem je njegov postopek sklenjen in te tri združene beline sliki vdahnejo nežnost, občutljivost in krhkost. V ozadju vsega tega razigranega sveta pa je vendarle še skrita misel na našo krhko in minljivo življenjsko izkušnjo, ki je slikarju že od nekdaj izziv za samoizpraševanja. To po svoje potrjuje skoraj ves cikel z enim samim naslikanim protagonistom, ki slej ko prej simbolizira samoto. Slikar se torej v tišini ateljeja sprehaja po pokrajini lastnega telesa in se pogovarja s pokrajino beline in z njeno neskončnostjo. In podobe se rodijo skorajda same od sebe.

Iztok Premrov

Življenjepis

Črtomir Frelih je bil rojen leta 1960 v Nomenju v Bohinju. Leta 1985 je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost diplomiral na oddelku za grafiko pri prof. Zvestu Apolloniju, grafično specialko pa končal leta 1990 pri profesorjih Zvestu Apolloniju in Branku Suhyju. Na ALU v Ljubljani je leta 1997 še magistriral s področja likovne didaktike.

Je izredni profesor za risanje in grafiko na likovnem oddelku Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Imel je preko štirideset samostojnih razstav in sodeloval na številnih skupinskih razstavah doma in v tujini. Živi in ustvarja v Radomljah in Bohinju.

Nagrade (izbor)

1983 | Študentska Prešernova nagrada ALU, Ljubljana
1986 | Nagrada na 14, bienalu jugoslovanske grafike, Zagreb
1987 | Odkupna nagrada na Mednarodnem grafičnem bienalu, Ljubljana
1991 | Nagrada ZDSLU na Majskem salonu, Ljubljana
1993 | 1. nagrada Mini prix Lukas, Beld
2000 | Nagrada Novega mesta na 6. bienalu slovenske grafike, Novo mesto, Otočec

Črtomir Frelih

Dušice

Črtomir Frelih

Življenjepis

Vprašajte nas