Zgodbe o življenju Evgenije Jarc v Galeriji Lek
V torek, 18. oktobra, smo odprli razstavo slik akademske slikarke Evgenije Jarc.
Goste je pozdravila voditeljica Blažka Müller Pograjc, ki je poudarila, da nas v tem turobnem dnevu razveseljujejo slike Evgenije Jarc, ki izražajo veselje do življenja. Ob njih se spomnimo na verze Toneta Pavčka: Dober dan, življenje! Silno in milo. Kot na praznik prihajam v tvoj hram in ti šepečem na uho besedo zaljubljenih: Rad te imam!
Predstavila je mlada glasbena gosta, ki sta z dvema skladbama navdušila goste. Klarinetist Miha Koželj je dijak Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana v razredu prof. Andreja Zupana. Redno se udeležuje državnih in mednarodnih tekmovanj in je prejemnik mnogih nagrad. Pianistka Neža Koželj, Mihova sestra, je študentka magistrskega študija Akademije za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Hinka Haasa, od letošnjega leta pa še študentka magistrskega študija – smer klavirski duo na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Grazu. Tudi Neža je prejemnica več prvih nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Za izvedbo Poulencovega koncerta za dva klavirja in orkester je prejela Prešernovo nagrado Akademije za glasbo.
Umetnico in njeno delo je predstavil umetnostni zgodovinar in likovni kritik Iztok Premrov in na krajši pogovor povabil akademsko slikarko Evgenijo Jarc.
Več o umetnici in njenem ustvarjanju je v zloženki k razstavi zapisal umetnostni zgodovinar in likovni kritik Iztok Premrov:
»Vstop v likovni svet Evgenije Jarc nam razkrije, da smo se znašli sredi zgodb in pripovedi o življenju; pripovedi, ki jih prežema optimizem in pozitiven pogled na stvari okoli nas. Slikarka izhaja s stališča, da kar živi, tudi prenaša v svoje slike. Namenoma želi ustvarjati taka dela, ki temeljijo na sporočilnosti, tako vsebinski kot likovni. Njen odnos do sveta jo pelje k razkrivanju tem, ki niso obremenjene s težko socialno tematiko, njen cilj v umetnosti je, da izrazi svoje veselje do življenja. Nehote nas spomni na verze Toneta Pavčka: Dober dan, življenje! Silno in milo. Kot na praznik prihajam v tvoj hram in ti šepečem na uho besedo zaljubljenih: Rad te imam!
Če iz tega zornega kota pogledamo v ustvarjalna izhodišča Evgenije Jarc, nam je takoj jasno, zakaj ima motiv otroške igre v njenem slikarstvu tako izrazito poudarjeno vlogo. Otroci svoje življenjske radosti najbolj iskreno izrazijo v igri. Ta izpolnjuje velik del njihovega otroštva, jih sprošča in hkrati uči.
Slikarka svoje ustvarjalne odločitve komentira takole: »Težkih tem se ne morem lotiti; ne da jih ni, ampak jih enostavno ne morem, ne znam obravnavati v sliki. In zame je pomembno, da to, kar živim, upodobim, da s tem izrazim svoj pozitiven odnos do življenja. Hkrati pa me pripovednost gotovo vodi v intimizem, ki je pobeg k samemu sebi. Slikanje je zame ena taka pozitivna hrana!«
Odločitev za figuraliko v slikarstvu in teme, ki so naslonjene na pripovednost, izvira še iz časov študija na akademiji. Njeno vodilo v slikarstvu je postala misel: Ali umetnost zaradi življenja ali življenje zaradi umetnosti. In temu temeljnemu vodilu je zvesta še danes, ko je svojo umetnost obogatila seveda s številnimi novimi izkušnjami pri samostojnem likovnem ustvarjanju. V prvi vrsti izrablja najmočnejše slikarjevo orožje, to je barva. Pri tem še poskuša podariti svoja pozitivna doživljanja sveta okoli sebe.
Njen slikarski postopek je izpeljan v dveh temeljnih fazah. Prva je namenjena snovanju ozadja, torej prostora, v katerega nato umesti svoje razigrane zgodbe. V tej fazi se prepušča trenutnemu razpoloženju, barvne površine polaga spontano, z ne vnaprej določenim načrtom. Zato imajo te prostorske barvne prvine največkrat kar abstraktno podobo. Figure in predmeti, ki se ji pojavijo v naslednji fazi, šele začnejo tvoriti kompozicijske temelje teh njenih dinamično zasnovanih podob. Njene slike so polne spontanih in naključnih prvin. Vendar pa slikarka vnaprej pripravi vrsto študij človeških teles, ki jih opazuje v naravi (na primer v parkih) in jih zabeleži v svojo skicirko. Slike nastanejo izključno v ateljeju, v njenem intimnem »pribežališču«. Slika samo z oljnimi barvami, ki ji omogočajo dolgotrajnejši slikarski postopek, hkrati pa ohranjajo intenzivnost posameznih barv. Ob prevladujoči motiviki otroških iger se ji je v novejšem času pojavil še motiv kopalcev in kopalk v slikovitem okolju ob rekah ali morju. V to jo je zapeljala, kot sama pravi, naklonjenost modri barvi. Sicer pa tudi na teh slikah ohranja polnost dogajanja, ves prostor je izpolnjen do zadnjega kotička. In še eno novost je mogoče odkriti na njenih najnovejših podobah – ptice. Z njimi nekako logično nadaljuje tiste pripovedi v slikarstvu, s katerimi išče in odkriva prijetne stvari ter dogodke, tudi lepe in ljubke. Skratka, išče vse tisto, kar ji v življenju daje svetlobo in zadovoljstvo ter ji s tem odpira prosto pot k novim likovnim radostim.«
Evgenija Jarc
Evgenija Jarc je bila rojena 22. marca 1977 v Ljubljani. Po gimnaziji je dve leti študirala oblikovanje tekstila in oblačil na Naravoslovnotehniški fakulteti. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je diplomirala leta 2004 pri prof. Zmagu Jeraju in prof. Jožefu Muhoviču. Leta 2008 je pri prof. Metki Krašovec in prof. Tomažu Gorjupu magistrirala iz slikarstva. Od leta 2010 je samostojna likovna ustvarjalka.
Samostojne razstave
2005:
Peterokotni stolp, Ljubljanski grad, Odsev svetlobe
2007:
Galerija KUD France Prešeren, Ljubljana
2008:
Minoriten Galerie, Wolfsberg, Ways of the soul
2009:
KOŽ, Ljubljana
2011:
ARS LOCI, cerkev Device Marije v Bovcu, Zlate žene
2013:
Galerija ZDSLU, Peskovnik
Arhiv Republike Slovenije, Zlate žene
Galerija Družina, Zlate žene
2014:
RC Soča, Letni časi
Kregarjev atrij, Zavod sv. Stanislava
2015:
Prostori Socialne akademije, Socialni teden
Galerija MIK, Ljubljana
Jožefova galerija, Logatec
2016:
Galerija Inštituta Jožef Štefan, s slikarjem Andrejem Mivškom
Bežigrajska knjižnica, Ljubljana
Skupinske razstave
2005:
Lendavski grad, razstava diplomantov ALU generacije1998–2002
2006:
Piran, XXI. Piranska likovna kolonija
Mozirje, Likovna kolonija Mozirje 2006
2007:
Galerija Miklova hiša, Ribnica, 2M
2008:
Galerija Staneta Kregarja, s slikarko Aljo Piry
Predsedniška palača, Ljubljana
2009:
Galerija Ivana Napotnika, 20 let kasneje, Velenje
Galerija Mestne hiše, Kranj, Majski salon
2010:
Media nox, s slikarjem Andrejem Mivškom, Maribor
Galerija Ivana Napotnika, 20 let pozneje, razstava nagrajencev likovne kolonije
Galerija ZDSLU, razstava keramike
Galerija Krka, s slikarkama Lucijo Stramec in Vesno Čadež
Fotogalerija Stolp, Maribor
Galerija Ivana Napotnika, Velenje, izbor likovnih kritikov – Portret
Mednarodni bienale akvarela, Beograd
2011:
REART Galerie, Sant Stefan, Avstrija
XIX. likovna kolonija Poganovo, Srbija
Cite internation des Arts, Paris
2012:
Galerija Srečišče, hostel Celica, Ljubljana, s slikarko Lucijo Stramec
X. Slovenski bienale ilustracije
2013:
XII. bienale Gulliana d arte, Trst
2014:
XV. Zimski salon, Skopje, Body that remembers
Majski salon, Gospodarsko razstavišče Ljubljana
Potovanja II, Korotan, Dunaj
Lokarjeva galerija, Ajdovščina
Sinji vrh, Slovenija odprta za umetnost
2015:
Piranska galerija, 50. Ex-tempore Piran
Galerija Vetrina, Trst
XIII. bienale Gulliana d′Arte, Trst
Kongresni center Brdo, razstava ob 10. obletnici zbora Mysterium
2016:
Mestna galerija Nova Gorica
Nagrade:
- prva nagrada na koloniji absolventov Likovne akademije, Velenje 2002
- štipendija za ilustratorje, ZDSLU 2015
Rezidence:
2011 in 2015 Cite internation des Arts, Pariz
Razstava je na ogled do 25. novembra 2016.