Rajko Čuber

Galerija Lek, 7. marec – 29. marec 2006

S soncem nad zimo

Marčevska razstava v Galeriji Lek je prinesla ne samo pomlad, ampak skoraj že poletje. Žive, sončne barve so zablestele s platen akademskega slikarja Rajka Čubra, ki je svoja najnovejša dela prvič predstavil na odprtju svoje razstave, 7. marca in si jih bodo obiskovalci galerije lahko ogledovali vse do konca tega meseca.

Slike, ki so drugačne od dosedanje umetnikove prakse predvsem zaradi sončnih barv in reliefnosti, po besedah likovnega kritika Iztoka Premrova začenjajo nov cikel v njegovem ustvarjanju. Večina je bila naslikanih ravno za to razstavo, prevzele pa niso samo kritika, ampak tudi navzoče obiskovalce.

Kljub novostim pa, poudarja Premrov, Rajko Čuber ostaja na svoji izbrani poti, v svojih krajinah in prostorih, ki so brezčasni in se dogajajo mimo resničnega časa in sveta. Ostaja zvest svojemu konceptu slikarske tematike, kar je ljubiteljem njegovega ustvarjanja prav gotovo ljubo.

K sončnim slikam Rajka Čubra so se na odprtju razstave lepo podale pesmi iz bogate slovenske kulturne zakladnice, v izvedbi članov skupine Zagšmalit. Skupina na svojstven način predeluje slovenske narodne pesmi, zlasti prepoznavni pa so po zvonkem glasu Mirjam Mah, njihove mlade pevke.

Rajko Čuber

Slikar Rajko Čuber se je zelo zgodaj na svoji samostojni poti odločil o tem, kam bo usmeril svoja slikarska iskanja. Odločitev za samosvojo krajinsko tematiko je bila dosledna in od takrat naprej Čubra poznamo kot likovnega snovalca nenavadnih pokrajin, ki se “kopajo” v izobilju najrazličnejših oblik, barv in barvnih skladenj.

Slikarjevi krajinski svetovi so brezčasni. Dogajajo se v njegovi zavesti in podzavesti, na dan prihajajo po njegovi volji, ob določenem času, neobremenjeni z velikimi pripovedmi in izpovedmi; postavljeni so pred nas, da v njih odkrivamo pokrajine umetnikove duše. V njih zaznavamo toliko sledov konkretnega sveta, kolikor si jih želimo dopustiti, saj slikar pred nami nenehno razkriva uganko svojega dojemanja vidnega sveta in njenega preobražanja v abstrakcijo. Občutimo seveda razliko, ko se na njegovih slikah pojavijo urbani predeli nekega izmišljenega mesta, z razpoznavnimi arhitekturnimi elementi, zgradbami, cerkvami in trgi. In hkrati lahko na isti sliki razpoznavamo kompozicijo abstraktnih likov in polj, ki se na določeni točki odmika pokažejo kot členi arhitekture v pokrajini.

Rajko Čuber že desetletja preigrava sorodne teme, vendar je za njegovo slikarstvo značilno tudi iskanje drugačnosti oziroma raznolikosti te osnovne krajinske zgodbe. Lahko rečemo, da so svetovi njegovih podob brezčasni, da se dogajajo mimo resničnega časa in sveta. Da so lahko izmišljeni in da jih slikar gradi na osnovi lastnih izkušenj z resničnim svetom in njegovo vidno podobo. Umetnik je kot popotnik skozi tisočera mesta in kraje, iz katerih jemlje podrobnosti in jih povezuje v nove celote zaradi njihove sorodnosti in njihovih splošnih značilnosti. Seveda je v ozadju vseh teh prizadevanj želja po uresničitvi lastnih vizij, tistih samosvojih značilnosti, ki jih umetnik odkrije v samem sebi in jih nato izpove in prikaže na platnu. To so konec koncev njegove notranje pokrajine, njegov notranji svet, ki mu slikar z njemu lastnimi likovnimi sredstvi vdahne vidno podobo na sliki. So kot zemljevidi slikarjeve duše in njenih stanj. Na njih prevladujeta dve močni prvini: barva in prostor. Obe sta spremenljivi, glede na medsebojno razmerje, in hkrati za avtorja zavezujoči.

Zato je Čubrovo slikarstvo ne glede na številne preobrate v barvnih, oblikovnih in drugih elementih skladno. Značilno plastenje barv in barvnih nanosov je kot razpoznaven rokopis, s katerim slikar vešče izpolnjuje svoje naloge. Njegov najnovejši kolorit je posvečen oranžnim in rumenim tonom, ki njegovim naslikanim prostorom dajejo svetlobo in svojevrstno odprtost.

Tehnološke posebnosti Čubrovega slikarstva so torej tudi pomemben del njegove samosvoje likovne govorice. Ustvarjajo zanimive strukture, ki dopolnjujejo barvno učinkovitost in vizualno razgibanost njegovih slik. Tudi s temi sredstvi slikar dokazuje svojo občutljivost, čustvenost, kajti niz struktur in barvno izobilje navajata gledalca k uživanju v razpoznavanju teh specifičnih izraznih sredstev. Čuber zna biti zagoneten in zna presenetiti z določenimi novostmi, ki pa se z ustaljenimi prvinami spet zlijejo v skladno celoto. Takšne novosti na zadnjih slikah predstavljajo reliefno poglobljeni ali pa izstopajoči predeli slike. Slikar torej k plastično učinkujočim naslikanim prvinam uspešno doda konkretno reliefno strukturo. Zna torej tudi nadgraditi svoje likovno izrazoslovje in ga, v dobrem pomenu, prenoviti. S tem pa ne odstopa od osnovnega koncepta svoje slikarske tematike, ampak mu, nasprotno, ostaja zvest.

Iztok Premrov

Biografija

Rajko Čuber je bil rojen leta 1957 v Brestanici. V Ljubljani se je najprej izobraževal na srednji šoli za oblikovanje, nato pa na Akademiji za likovno umetnost. Po diplomi leta 1982 se je izpopolnjeval na grafični specialki pri prof. Bogdanu Borčiču. Je dobitnik študentske Prešernove nagrade za leto 1981. Kot samostojni likovni umetnik živi in dela v Brestanici.

Naslov: Elektrarniška 26, 8280 Brestanica, tel. 041 524 639

Samostojne razstave

1981 | Galerija Krka, Ljubljana
1982 | Galerija Ars, Ljubljana
1983 | Salon IUV, Vrhnika
1983 | Galerija Jesih, Ljubljana
1983 | Galerija Metulj, Domžale
1983 | Lerota, Ljubljana
1984 | Galerija Krško
1984 | Dolenjski muzej, Novo mesto
1986 | Galerija Ars, Ljubljana
1987 | Mladinska knjiga – Ars, Maribor
1989 | Galerija Ars, Ljubljana
1990 | Galerija Kompas, Ljubljana
1990 | Galerija Napredek, Domžale
1990 | Galerija Veronika, Kamnik
1990 | Galerija Ilirija-Vedrog, Ljubljana
1991 | Galerija Zala, Komenda
1991 | Galerija sv. Donat, Piran
1992 | Galerija Grad, Brestanica
1993 | Galerija Krško
1994 | Mestna galerija, Ljubljana
1994 | Galerija Zala, Ljubljana
1997 | Galerija Žula 2, Maribor
1997 | Posavski muzej, Brežice
1998 | Lamutov likovni salon, Kostanjevica na Krki
1999 | Galerija Hest, Maribor, Ljubljana
2001 | Galerija Šikoronja, Rosegg, Avstrija
2001 | Galerija Fori, Velenje
2001 | Galerija Žula 3, Ptuj
2001 | Dolenjska podoba, Lamutov likovni salon, Kostanjevica na Krki
2003 | Socius, Ljubljana
2004 | Galerija Hest, Ljubljana
2004 | Galerija Krško
2005 | Razstavni prostor Zavarovalnice Triglav, Krško
2005 | Galerija Kolar, Slovenj Gradec
2005 | AAA Art, Medana
2006 | Galerija Lek, Ljubljana