Stres

Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije je stres ena večjih zdravju škodljivih nevarnosti 21. stoletja. Že vsaka tretja oseba naj bi stalno imela simptome stresa.¹ Ocenjujejo, da so bolezni, ki so povezane s stresom, vzrok za 70-90 % vseh obiskov pri zdravniku.²

Kaj je stres?

Stres je čustveni, duševni, telesni in vedenjski odgovor posameznika na morebitno škodljiv stresni dejavnik (stresor). Stresor je vse, kar lahko sproži stresni odziv (dogodek, določena zahteva, duševna obremenitev, časovna stiska, spor na delovnem mestu, poškodba telesa, neprijetna novica, oseba …) in začasno zamaje človekovo notranje ravnovesje (homeostazo). Pri tem je pomemben odziv posameznika, ki ga določajo njegova osebnost, življenjska naravnanost, pretekle izkušnje, znanje, telesna pripravljenost, okoliščine ter širše in ožje okolje, v katerem živi. Tako bo določen dogodek predstavljal za nekoga stres, za drugega pa vzpodbudo, večjo motiviranost in učinkovitost.^{1, 2, 3}

Stres je reakcija celega telesa (ne le psihe) in lahko povzroča spremembe na vseh organih in celicah. Pri vsakem odzivu na stres se v našem telesu sproži vrsta biokemičnih sprememb na različnih ravneh, kar je posledica izločanja stresnih hormonov (adrenalin, noradrenalin, kortizol iz nadledvične žleze).^{1, 2} Pojavlja se v vseh starostnih obdobjih.

Vrste stresa

Poznamo kratkotrajni ali občasni stres in dolgotrajni ali kronični stres. Neintenziven kratkotrajni stres na človeka vpliva spodbudno: spodbuja tvorbo novega spomina, kreativno razmišljanje, dinamičnost, motiviranost za delo – pozitivni stres. Dolgotrajen ali ponavljajoč in/ali intenziven stres brez ustreznega počitka in obnove organizma pa utruja in vodi v izčrpanost – negativni stres. Pozitivni stres za človeka ni škodljiv, negativni pa lahko vodi v bolezen. Posebej škodljiv za zdravje je intenziven kronični stres.^{1, 2, 3}

Za kronični stres je značilna stalno zvišana količina izločenega kortizola, ki vodi v:^{1, 2}

• presnovne spremembe in bolezni (sladkorna bolezen, zvišana raven maščob, debelost);
• zmanjšano sposobnost imunskega odziva (imunska oslabitev);
• psihične znake (lahko se kažejo kot napetost, razdražljivost, težave s spominom in koncentracijo, pomanjkanje volje, neorganiziranost, težave s spanjem, težave v odnosih in medsebojni komunikaciji, občutek nemoči, tesnoba, depresija …). 

Kako prepoznamo stres?

Simptomi odziva na stres se razvijejo že v nekaj minutah po stresnem dogodku, trajajo pa lahko več ur do nekaj dni. Spodaj so po sklopih predstavljeni nekateri simptomi stresa. Značilno je, da se sklopi med seboj prepletajo in vplivajo drug na drugega, kar potisne posameznika v začarani krog stresa. Pri prepoznavanju simptomov stresa je treba izključiti druge dejavnike, ki lahko povzročijo podobne simptome.^{1, 3}

Simptomi stresa^{1, 2, 3}

Čustveni in duševni	Telesni	Vedenjski
čustvena napetost in razdražljivost težave s koncentracijo, spominom in povečana pozabljivost počasno in togo mišljenje občutek preobremenjenosti zmanjšana sposobnost organizacije dela težave pri sprejemanju odločitev zmanjšana kreativnost občutek manjvrednosti pesimistično razmišljanje (»nimam vpliva na stvari«)	pomanjkanje energije, stalna utrujenost, izčrpanost težave s spanjem pospešeno bitje srca, bolečine v prsih ali pri srcu glavoboli bolečine v želodcu, žlički bolečine v hrbtu bolečine v mišicah, zakrčenost mišic slabost, omotičnost spremenjena prebava sprememba apetita (pogosteje je povečan)	spremenjen slog komuniciranja pretirano kritičen pristop pomanjkanje volje in zanimanja prenajedanje, povečana uporaba poživil, pomirjeval in protibolečinskih zdravil nezmožnost dokončanja nalog površnost pri delu občutek nekoristnosti, nezaželenosti, izogibanje družbi in beg v samoto zmanjšana skrb za zdravje, prehrano in higieno

Stres in nespečnost

Stres in nespečnost sta zelo povezana med seboj. Stres lahko povzroča nespečnost, obratno pa pomanjkanje spanja krepi stres. 4

espečnost je subjektivni občutek nezadostnega spanja in je najpogostejša motnja spanja. Kaže se kot težavno uspavanje, prezgodnje jutranje zbujanje ali pogosta nočna prebujanja. Občutek nenaspanosti se naslednji dan izrazi kot jutranja in celodnevna utrujenost, pomanjkanje energije, razdražljivost, slabša koncentracija in spomin, manjša storilnost. Nespečnost je simptom in ne bolezen. Zato je pomembno, da prepoznamo vzroke zanjo.4, 5

Kratkotrajna oziroma prehodna nespečnost navadno traja manj kot tri tedne, kronična nespečnost pa traja več kot tri tedne, vsaj tri noči na teden.^{1, 2}

Kratkotrajna nespečnost je pogosto povezana z različnimi stresnimi dogodki, bodisi na delovnem mestu bodisi v osebnem življenju (s spori, tremo, smrtjo v družini, poroko, akutnimi telesnimi boleznimi in drugim). 4, 5

Kako si lahko pomagamo?

Pomembno je, da prepoznamo vzrok stresnega doživljanja in se z njim skušamo spoprijeti. Pomagamo si lahko tudi s splošnimi preprostimi ukrepi.

Pri stresu in nespečnosti priporočamo: 1, 5, 6

• različne tehnike sproščanja (joga, meditacija, sprehodi v naravo ipd.);
• skrb za redno telesno dejavnost oziroma vadbo;
• posvečanje hobijem (glasba, vrtnarjenje, branje, ročna dela ipd.);
• urejene prehranske navade (uživanje zdrave hrane);
• zmernost pri pitju alkoholnih pijač;
• skrb za dejavno in razgibano življenje.

Pri težavah s stresom in nespečnostjo si lahko pomagate tudi z zdravilnimi rastlinami ali izvlečki iz njih, ki se v ta namen uporabljajo že tradicionalno.