Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

Preprečevanje in zdravljenje periferne arterijske bolezni

Kako ohranimo arterije čim bolj prehodne?

Pregledujte in skrbno negujte stopala in noge.

Stopala in noge vsak dan umijte z blagim milom. Po umivanju je treba kožo dobro obrisati, zlasti med prsti. Noge je treba dobro pregledati (žulji, otiščanci, kurja očesa, ranice, ki se ne celijo ali se celo gnojijo, vraščeni nohti …) in kožo namazati z negovalno kremo, da ostane mehka in prožna.

Nosite udobno obutev.

Udobna je tista obutev, ki je dovolj široka, da ne utesnjuje stopal in prstov, ima prožen podplat, je usnjena in zračna, da koža v njej diha. Obutev je treba redno menjati.

Poskrbite za redno rekreativno telesno dejavnost – vsaj pol ure na dan in z obveznimi počitki.

Intervalna hoja v udobni obutvi je priporočljiva v vseh stopnjah bolezni, razen pri bolnikih s kritično ishemijo. Z redno telesno aktivnostjo lahko telo ustvari kolaterale, nadomestne žile oz. žile obvodnice, ki zadostno oskrbijo tkivo s kisikom.

Telesna obremenitev mora biti prilagojena posamezniku. Merilo hitre hoje naj bo rahla zadihanost, pri kateri lahko bolnik pove cel stavek v enem vdihu.

Bolnik se mora ustaviti, ko prehodi približno tri četrtine klavdikacijske razdalje. Klavdikacijska razdalja je razdalja, ki jo bolnik prehodi do nastanka bolečin ali krča v nogah. Pomembno je, da bolnik to razdaljo izmeri, da bo vedel, ali bolezen napreduje ali se izboljšuje.

Primer:

Bolnikova klavdikacijska razdalja je na primer 200 metrov. Zato se mora bolnik ustaviti po 150 metrih in počivati do pet minut.

Če bi bolnik nadaljeval hojo brez obveznega počitka, bi zaradi slabe prekrvljenosti lahko prišlo do okvare mišičnih vlaken. Po obveznem počitku bolnik nadaljuje s hojo, ponovno le do treh četrtin klavdikacijske razdalje.

Klavdikacijsko razdaljo lahko bolnik enostavno izmeri s štetjem korakov, če pozna dolžino enega koraka. V primeru, da je klavdikacijska razdalja krajša od 200 metrov, mora bolnik na pregled k zdravniku specialistu angiologu.

Primer:

Če je bolnikov korak dolg 70 cm, potem bi za prehojenih 200 metrov klavdikacijske razdalje naredil 285 korakov, torej tri četrtine poti znaša 214 korakov.

Ob pojavu bolečine v mečih, naj se bolnik ustavi in počiva 3 do 5 minut, da bolečina popusti.
Ob redni vsakodnevni hoji lahko bolnik v nekaj tednih za kar 150 odstotkov zveča razdaljo, ki jo lahko prehodi brez bolečin. V primeru zelo slabih vremenskih razmer je kot občasno nadomestilo hoje primerna uporaba sobnega kolesa.

Redno kontrolirajte krvni tlak in če je potrebno, redno jemljite zdravila za znižanje tlaka.

Priporočen krvni tlak je nižji od 140/90 mmHg, pri bolnikih s sladkorno boleznijo nižji od 140/85 mmHg.

Redno kontrolirajte vrednost krvnega sladkorja.

Nezdravljena sladkorna bolezen je velik dejavnik tveganja, zlasti za napredovanje ateroskleroze v žilah srca in spodnjih okončin. 

Redno kontrolirajte vrednost maščob v krvi in če je potrebno, redno jemljite zdravila za znižanje holesterola.

Ciljna vrednost holesterola LDL optimalno manj kot 1,8 mmol/L.

Redno jemljite vsa potrebna zdravila in hodite na kontrolne preglede k zdravniku.

Zdravo se prehranjujte.

Če imate indeks telesne mase nad 25, znižajte povečano telesno težo (po potrebi pod zdravniškim nadzorom). Zmanjšajte vnos kalorične in mastne hrane, zlasti tiste, ki vsebuje mnogo živalskih maščob, uživajte žitarice, zelenjavo, sadje, omejite vnos soli, uživanje alkohola čimbolj omejite.

Takoj prenehajte s kajenjem.

Ni »varnih« cigaret, tudi če na škatlici piše light, mild ipd.

Naučite se katerega od načinov sproščanja.

Dihalne vaje, avtogeni trening, joga …

Zdravljenje periferne arterijske bolezni

Pri bolniku z znižanimi vrednostmi gleženjskega indeksa je zdravljenje sestavljeno iz sistemskega preprečevanja srčno-žilnih zapletov in lokalnega zdravljenja ishemične okončine.

Pri zdravljenju periferne arterijske bolezni želimo doseči dva cilja:

  • lajšanje ishemičnih bolečin pri hoji, kar dosežemo z intervalnim treningom hoje, pri hujših oblikah bolezni pa s katetrskimi ali operativnimi posegi na žilju;
  • preprečevanje napredovanja aterosklerotične bolezni z zdravim življenjskim slogom in preventivnimi ukrepi. Sočasno se bolnik zdravi tudi z zdravili, ki zavirajo zlepljanje krvnih ploščic v strdke ter po potrebi z zdravili za znižanje vrednosti krvnega tlaka, holesterola in glukoze.

Z upoštevanjem preventivnih nasvetov in z rednim jemanjem predpisanih zdravil bo bolnik zmanjšal težave na spodnjih okončinah in tudi nevarnost srčnega infarkta in/ali možganske kapi.

Pri ljudeh z občasnimi bolečinami v mečih je pomembna intervalna mišična vadba. Na ta način lahko bolnik uspešno poveča razdaljo, ki jo prehodi brez bolečin. Vadba je prilagojena posamezniku.

Pri ljudeh, ki imajo zožene ali zamašene arterije v dolžini do približno 10 centimetrov, usposobljeni zdravniki lahko žile razširijo s katetrskim posegom pod rentgensko kontrolo. Pri tem posegu na mesto zožitve uvedejo balonski kateter, da se izboljša pretok krvi. Ta del arterije lahko utrdijo še z žilno opornico.

Pri ljudeh, ki imajo dolge zapore žil ali se jim je v žilah že nabral kalcij, kirurgi opravijo operativni poseg, s katerim odstranijo obloge v žili ali zamašeno arterijo premostijo z veno ali umetno žilno protezo, da je okončina ponovno preskrbljena z arterijsko krvjo.

Zadnja rešitev je odstranitev okončine (amputacija) zaradi gangrene. Obseg opravljene amputacije (prst, del stopala, stopalo, golen ali nad kolenom) je odvisen od velikosti obsega propadlega tkiva in od stanja arterijske prekrvitve.

Viri:

  • 1. Jasna Jukić Petrovčič. So bolečine v nogah lahko nevarne? Ljubljana: Lek; 2011.
  • 2. Berkov R, et al. Veliki zdravstveni priročnik za domačo uporabo. Ljubljana: Mladinska knjiga; 2002.
  • 3. Švab I, Rotar D. Družinska medicina. Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine, SZD; 2002.
  • 4. Kocjančič A, et al. Interna medicina. Ljubljana: Littera picta; 2005.
  • 5. M Kozak, A Blinc. UPORABNA angiologija, Otočec, 11. in 12. april 2014: Predlog smernic za odkrivanje in zdravljenje bolnikov z žilnimi boleznimi. Združenje za žilne bolezni, Slovensko zdravniško društvo, 2014
Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.