Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

Meritev gleženjskega indeksa

Kaj je gleženjski indeks?

Gleženjski indeks je razmerje med vrednostjo sistoličnega krvnega tlaka v gležnju in na nadlakti.

Pri meritvi gleženjskega indeksa pošiljamo v tkivo ultrazvok preko sonde, ki jo postavimo na kožo nad arterijo, ki jo želimo pregledati. Ultrazvok je zvok z majhno valovno dolžino in z visoko frekvenco, ki je višja od zgornje meje slišnega območja človeškega ušesa.

Aparat, na katerega je priključena sonda, spremeni frekvenco ultrazvoka, ki nastaja zaradi toka krvi, v zvočni signal, ki ga lahko sliši tudi preiskovanec. Ponavadi so bolniki presenečeni in navdušeni, ko jim povemo, da je to, kar slišijo, njihov srčni utrip.

Meritev gleženjskega indeksa je osnovna presejalna preiskava, s katero odkrivamo zožitve ali zapore arterij na nogah.

Kako izmerimo gleženjski indeks?

Med preiskavo bolnik leži, njegove noge so gole. Pomembno je, da bolnik pred preiskavo počiva (sedi) vsaj 10 minut.

Preiskovalec (ponavadi je to medicinska sestra) namesti manšete ustrezne velikosti na nadlaket, gleženj, meča in stegno. Napihne jih nad sistolično oz. nad zgornjo vrednost krvnega tlaka in nato počasi spušča zrak, hkrati pa z ultrazvočno sondo nad arterijami, ki so oddaljene od manšete, izmeri sistolični (zgornji) krvni tlak.


Krvni tlak izmerimo na obeh nogah in prav tako na obeh nadlakteh. Na obeh rokah izmerimo krvni tlak zato, da ugotovimo ali izključimo zožitev podključnične arterije in ne zgolj arterij na nogah.

Osnovna meritev se izvede pri ležečem bolniku na nadlakti in gležnju, razširjena preiskava tudi na mečih in stegnu. Pri razširjeni preiskavi ugotavljamo zožitve ali zapore arterije in motnjo v prekrvitvi tudi približno lokaliziramo.

Meritev gleženjskega indeksa je povsem neboleča, neinvazivna in nenevarna preiskava. Traja približno 10—15 minut in jo lahko poljubno ponavljamo.

Idealno razmerje med sistoličnim krvnim tlakom na spodnjih in zgornjih okončinah je 1. Zdrava oseba v ležečem položaju ima krvni tlak na spodnjih okončinah enak ali malo večji kot na zgornjih okončinah. Pri zdravi osebi je gleženjski indeks med 1,0 in 1,4.

Gleženjski indeks je tem nižji, čim večja je zožitev ali zapora arterij spodnjih okončin. Nižji rezultat pomeni več težav v prizadeti nogi.

Tudi začetno zmanjšanje gleženjskega indeksa nakazuje aterosklerotično bolezen arterij spodnjih okončin, kljub temu da takšna oseba nima še prav nobenih simptomov. Večina bolnikov ima najmanj 50-odstotno zožitev arterij spodnjih okončin.

Oseba, pri kateri je že prišlo do zožitve arterij spodnjih okončin, ima gleženjski indeks manj kot 1. Vrednosti, nižje od 0,90, potrdijo diagnozo periferne arterijske bolezni. Tisti, ki imajo vrednost gleženjskega indeksa večjo od 0,80, ponavadi še nimajo težav.

Pri blagih zožitvah arterij znaša gleženjski indeks najpogosteje 0,71—0,90, pri zapori arterije 0,41—0,70 in pri več zaporednih zaporah, ki povzročajo nevarno ishemijo, 0—0,40.

Pri vrednostih od 0,41 do 0,80, imajo bolniki največkrat bolečine pri hoji in občasno šepajo (intermitentna klavdikacija). Nižje vrednosti so pogosto povezane z ishemijo. Takšni bolniki imajo bolečine že med mirovanjem, pri njih opazimo razjede ali celo gangreno.

Komu svetujemo meritev gleženjskega indeksa?

Gleženjski indeks je eden od pomembnih napovednih dejavnikov srčno-žilne ogroženosti, zato ga priporočamo vsem, ki:

  • imajo simptome periferne arterijske bolezni,
  • so starejši od 50 let, kadijo in/ali imajo sladkorno bolezen,
  • so starejši od 70 let,
  • imajo koronarno, možgansko-žilno ali ledvično arterijsko bolezen.

Kaj nam pove opravljena preiskava?

Z meritvijo gleženjskega indeksa lahko poleg napredovalih oblik odkrijemo tudi predklinične oblike ateroskleroze in s tem odkrijemo osebe, ki so ogrožene, a same tega še ne vedo.

Najbolj ogroženi so sladkorni bolniki, kadilci in ljudje z zvišanim krvnim tlakom.

Gleženjski indeks je tudi neodvisni napovedni dejavnik srčno-žilne ogroženosti. Lahko rečemo, da vsako znižanje gleženjskega indeksa za 0,10 zveča verjetnost srčnega infarkta ali nenadne
srčne smrti za približno 10 %.

Dokazano je, da bolniki s periferno arterijsko boleznijo pogosteje umirajo zaradi srčnega infarkta in/ali možganske kapi kot zaradi gangrene okončine.

Izmerjene vrednosti gleženjskega indeksaKomentar izvida
od 0,91 do 1,4normalen rezultat
od 0,71 do 0,90zožitev arterije
od 0,41 do 0,70zapora arterije
od 0 do 0,40kritična ishemija okončine
več kot 1,40neuporaben rezultat zaradipoapnevanja notranjega dela arterije, strokovno
mediokalcinoze

Komu ne moremo izmeriti gleženjskega indeksa?

Ljudem z napredovalno sladkorno boleznijo ali napredovalo ledvično boleznijo pogosto zaradi nestisljivosti golenskih arterij ne moremo izmeriti gleženjskega indeksa. Nestisljivost arterij pri teh bolnikih nastane zaradi mediokalcinoze — to je proces kalciniranja srednjega sloja žilne stene. Žila je zato trda, zunanji tlak je ne more stisniti in tako dobimo neuporaben rezultat, ki je
višji od 1,40.

Takim bolnikom opravimo dodatni preiskavi: skozikožno oksimetrijo (merimo nasičenost tkiv na nogah s kisikom), ki pokaže stanje mikrocirkulacije, in meritev perfuzijskega tlaka na nožnem palcu.

Patološko visok gleženjski indeks, ki znaša več kot 1,40, napoveduje večjo možnost za srčno-žilno obolenje in slabšo kakovost življenja.

Viri:

  • 1. Jasna Jukić Petrovčič. So bolečine v nogah lahko nevarne? Ljubljana: Lek; 2011.
  • 2. Berkov R, et al. Veliki zdravstveni priročnik za domačo uporabo. Ljubljana: Mladinska knjiga; 2002.
  • 3. Švab I, Rotar D. Družinska medicina. Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine, SZD; 2002.
  • 4. Kocjančič A, et al. Interna medicina. Ljubljana: Littera picta; 2005.
  • 5. M Kozak, A Blinc. UPORABNA angiologija, Otočec, 11. in 12. april 2014: Predlog smernic za odkrivanje in zdravljenje bolnikov z žilnimi boleznimi. Združenje za žilne bolezni, Slovensko zdravniško društvo, 2014
Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.