Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

Zdravljenje motenj srčnega ritma (aritmij)

Kdaj je treba zaradi aritmije obiskati zdravnika?1

  • Kadar je utrip zelo hiter, nad 150 utripov na minuto v mirovanju.
  • Kadar je utrip zelo počasen, to je pod 50 utripov na minuto.
  • Kadar je hitremu in nerednemu bitju srca pridružena bolečina v prsih in/ali dušenje.
  • Kadar ob nerednem in hitrem bitju srca bolnik izgubi zavest.
  • Kadar je prisoten zelo visok ali zelo nizek krvni tlak.
  • Kadar znaki in simptomi trajajo dlje časa (npr. cel dan), čeprav niso zelo moteči.
  • Kadar smo zaradi simptoma/ov zelo vznemirjeni.

 

Zdravljenje motenj srčnega ritma (aritmij)

Pri atrijski fibrilaciji lahko v preddvoru zastaja kri, kar zveča tveganje za nastajanje strdkov. Ti strdki lahko po sistemskem krvnem obtoku pridejo v možgane in povzročijo možgansko kap. Možganska kap je najhujši zaplet atrijske fibrilacije, zato jo je dobro zgodaj prepoznati. Pri bolnikih z atrijsko fibrilacijo je možganska kap kar petkrat pogostejša.2 Možganske kapi ob atrijski fibrilaciji so obsežne in povzročajo hujšo prizadetost in večjo umrljivost.

Glejte tudi: Znaki in simptomi možganske kapi

Atrijsko fibrilacijo se zdravi tako z zdravili za preprečevanje motenj srčnega ritma kot tudi z zdravili, ki preprečujejo nastanek krvnih strdkov.

Zdravljenje aritmij je odvisno od vzrokov, ki so jih sprožili, in njihovih simptomov ter ogroženosti bolnika. Prvi ukrep pri zdravljenju motenj srčnega ritma je odstranitev sprožilnih dejavnikov (npr. opustitev pitja kave, ureditev krvnega tlaka).

Če to ni dovolj ali ni izvedljivo, lahko zdravnik predpiše ustrezna zdravila, takoimenovane antiaritmike. Zelo pomembno je, da bolnik antiaritmična zdravila jemlje dosledno po zdravnikovih navodilih.

Pri bolnikih s hudo motnjo srčnega ritma v bolnišnici izvedejo elektrokonverzijo ali defibrilacijo; pri obeh postopkih se z električnim šokom prekine moten srčni ritem in ponovno vzpostavi sinusni ritem srca.

Nekateri bolniki nimajo težav ali so te le blage, pri drugih pa motnje srčnega ritma povzročajo lažjo, prehodno prizadetost. Obstajajo pa tudi druge, manj pogoste motnje ritma, ki so lahko zelo neprijetne oz. lahko postanejo nevarne, zato je pri njih potrebna takojšnja zdravniška pomoč.

Vira:

  • 1. Katja Lah: Hitro in neredno bitje srca. IV-26. Združenje zdravnikov družinke medicine in Zavod za razvoj družinske medicine
  • 2. Hindricks G, 2020 ESC Guidelines for the diagnosis and management of atrial fibrillation developed in collaboration with European Association for Cardio-Thoracic Surgery (EACTS). Eur Heart J. 2020; 42: 373-498
Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.