Motnje srčnega ritma ali aritmije

Kaj so motnje srčnega ritma?

Zdravo srce udari približno od 60- do 100-krat na minuto. Ta ritem vzdržuje naravni srčni spodbujevalnik, ki ga imenujemo sinoatrialni vozel. Nahaja se v srcu,  in sicer v desnem preddvoru (atriju), od koder se električni impulzi za krčenje srca širijo do prekatov (ventriklov). Zaradi rahlega zamika pri prenašanju impulza med preddvori in prekati, se prvi skrčijo prej in s tem omogočijo polnitev prekatov s krvjo. Nato se prekati skrčijo in s tem kri  potisnejo  v pljučni in sistemski obtok. Ob krčenju levega prekata je pretok krvi v arterijah velik in ga zaznamo kot pulzoz. utrip, ki ga lahko otipamo na primer na vratu ali zapestju.

Če je bitje srca neenakomerno oz. močno pospešeno ali upočasnjeno, govorimo o motnjah srčnega ritma ali aritmijah. Pojavijo se, ko električni impulzi, ki povzročajo bitje srca, niso  pravilni. Veliko ljudi ima blage in kratkotrajne motnje, pri katerih se srce nato hitro vrne v svoj normalni ritem (sinusni ritem). Take blage in kratkotrajne motnje, ki se hitro vrnejo v normalni srčni ritem, se lahko pojavijo pri zdravih ljudeh ob povečanem telesnem naporu, psihičnem stresu, ob uživanju določene hrane in pijače …

Vrste aritmij

O bolezenskih motnjah srčnega ritma govorimo šele takrat, ko se pojavljajo pogosteje, trajajo dlje časa ali so zelo izrazite. V takem primeru namreč lahko sprožijo motnje v krvnem obtoku in ogrozijo oskrbo telesa s krvjo.

Aritmije glede na hitrost bitja srca delimo na:

• tahikardije oz. pospešeno bitje srca nad 100 utripov/minuto in
• bradikardije oz. upočasnjeno bitje srca pod 60 utripov/minuto.

Če je srčni utrip v mirovanju nad 100 utripov na minuto, je to neobičajno in nakazuje, da je v telesu nekaj narobe.. Tudi občasna odsotnost srčnega utripa (pulza) kaže, da gre za aritmijo.

Motnje srčnega ritma lahko delimo tudi glede na to, od kod izvirajo. Iz preddvorov izvirajo atrijska fibrilacija, atrijsko plapolanje, supraventrikularna tahikardija in Wolff-Parkinson-Whitov sindrom, iz prekatov pa ventrikularna tahikardija, ventrikularna fibrilacija in sindrom dolgega QT-intervala.

V primeru nepojasnjene tahikardije, bradikardije ali aritmije je treba poiskati zdravniško pomoč. Izkušen zdravnik bo iz utripa zaznal marsikaj, kar bo potrdil z dodatnimi  pregledi in po presoji  uvedel tudi primerno zdravljenje.

Kaj je elektrokardiogram (EKG)?

Motnje srčnega ritma lahko dokažemo na več načinov; najpogostejši med njimi je elektrokardiogram (EKG), s katerim si zdravnik pomaga pri diagnozi različnih srčnih bolezni. EKG je grafični prikaz poteka srčne aktivnosti. S pomočjo elektrod, ki jih bolniku prilepijo na prsni koš,  pridobimo več značilnih zaporednih krivulj, ki se ponovijo ob vsakem utripu srca.  Na ta način je mogoče do določene mere od zunaj, brez kakršnihkoli agresivnih metod, opazovati delovanje srca.

Zdravnik lahko na osnovi EKG-ja ugotovi:

• ali srce bije enakomerno
• ali je moteno prevajanje impulzov v srcu
• prisotnost prirojenih srčnih napak
• bolezni zaklopk

Z EKG-jem, ki je posnet v obdobju bolnikovega mirovanja, dobimo posnetek delovanja srca v nekaj sekundah (“trenutni posnetek"), pri 24-urnem EKG-ju (t. i. Holterjeva monitorizacija) pa spremljamo delovanje srca v obdobju 24 ur. Kadar EKG snemamo pri bolniku, ki je obremenjen (npr. vozi sobno kolo), lahko s tem prepoznamo motnje, ki se pojavijo samo ob naporih.

Zakaj nastanejo motnje srčnega ritma?

Različne bolezni srca, kot so arterijska hipertenzija, prirojene srčne napake, vnetje srčne mišice, popuščanje srca, napake na srčnih zaklopkah, koronarna srčna bolezen, povečano srce (hipertrofija) in druge bolezni srca (kardiomiopatija), lahko povzročijo motnje srčnega ritma. Motnje ritma se pogosto pojavijo tudi po srčnem infarktu. Vendar lahko tudi druge bolezni ali stanja, npr. preveliko delovanje žleze ščitnice, različna vročinska stanja, skrita žarišča okužb, hormonske motnje ali motnje ravnovesja mineralnih snovi (npr. pomanjkanje kalija ali magnezija), zmedejo normalni srčni utrip. Tudi anemija (slabokrvnost) se lahko kaže  s hitrim ali nepravilnim bitjem srca.

Nepravilnosti v bitju srca so lahko tudi posledica nekaterih zdravil, alkohola ali hude duševne obremenitve. Pogosto jasnega vzroka za motnje srčnega ritma niti ni mogoče prepoznati. Posebno tveganje predstavlja način življenja v sodobni družbi, saj prevelika teža, nepravilna prehrana, kajenje, alkohol, čezmerno uživanje kave, stres in nezadostno gibanje lahko pripomorejo k nastanku motenj srčnega ritma.

Kaj je tahikardija?

Stanje, ko srčni utrip presega 100 utripov na minuto,  imenujemo tahikardija. Tahikardija lahko do neke mere zveča količino potisnjene krvi iz srca, vendar se ob zelo velikem zvečanju srčnega utripa količina potisnjene krvi zmanjša. Pri prehitrem utripu se namreč srce ne uspe napolniti s krvjo, ker se skrajša čas polnjenja srca s krvjo in se srce skrči (stisne) že, ko je le delno napolnjeno s krvjo.

Pri zvečanem delovanju ščitnice (hipertiroidizem) se srčni utrip že v mirovanju pospeši do tahikardije in lahko povzroči resnejše motnje srčnega ritma.

Kaj je bradikardija?

Ko je srčni utrip pod 60 utripov na minuto, govorimo o bradikardiji. Nekateri rekreativni športniki, predvsem pa profesionalni športniki imajo bradikardijo v stanju mirovanja: imajo nizek srčni utrip, in sicer le od 40 do 60 utripov na minuto. Bradikardija pri športnikih je kazalec moči srčne mišice, pri vadbi se utrip zvečuje, vendar počasneje kot pri netreniranih posameznikih.

Pri skrajni bradikardiji, ko je pulz le okoli 30 utripov na minuto, je vsekakor treba poiskati zdravniško pomoč. Pojavi se pri ljudeh (predvsem pri starejših), pri katerih preddvori delujejo na svoji (normalni) frekvenci, prekinjeno pa je prevajanje električnega impulza iz preddvorov v prekate. Pri teh ljudeh tudi pri manjšem fizičnem naporu ostanejo možgani slabše preskrbljeni s krvjo, kar vodi v izgubo zavesti. Pri zdravljenju se zdravniki specialisti odločijo za namestitev srčnega spodbujevalnika, ki tem bolnikom povrne normalno frekvenco srca in pulza.

Srčni utrip lahko upočasni tudi slabše delovanje ščitnice (hipotiroidizem).

Kaj je atrijska fibrilacija?

Atrijska fibrilacija ali migetanje srčnih preddvorov je najpogostejša motnja srčnega ritma. Simptomi atrijske fibrilacije so nereden in hiter srčni utrip, lahko pa bolniki poleg tega čutijo še hudo utrujenost in se spopadajo z vrtoglavico. Pri nekaterih bolnikih poteka atrijska fibrilacija brez simptomov, pri drugih pa se kaže z naštetimi značilnimi znaki.

To motnjo ritma ima okoli en do dva odstotka prebivalstva,  pri starejših od 40 let pa kar četrtina. Zaradi velike pojavnost atrijske fibrilacije zdravniki pravijo, da je to epidemija 21. stoletja.^1,2

Atrijska fibrilacija ni povezana zgolj s staranjem prebivalstva in naraščanjem debelosti, ampak tudi s sladkorno boleznijo, visokim krvnim tlakom in srčnim popuščanjem. Pojavi se lahko tudi ob prevelikem delovanju ščitnice in čezmernem uživanju alkohola. Znano je tudi, da se pogosteje pojavlja pri moških kot pri ženskah.³

Znaki motenj srčnega ritma

• občutek razbijanja v prsnem košu (palpitacije)
• utrujenost
• slabo počutje
• oslabelost
• zadihanost
• vrtoglavica
• zbadanje pri srcu
• občutki nepojasnjenega strahu
• napadi potenja
• omotica
• krajša nezavest

Zelo hude motnje srčnega ritma lahko v izjemnih primerih ogrožajo tudi življenje. K sreči so taki primeri redki in se jim s pravilnim zdravljenjem lahko izognemo.