Slovarček pogostih izrazov - nefrologija
AKUTNA LEDVIČNA OKVARA (ALO) – Nenadno poslabšanje delovanja ledvic. V začetni fazi je neboleča in brez simptomov ali znakov, ob napredovanju bolezni pa se lahko pojavijo otečene noge, spremembe v odvajanju urina, že prisotna kronična ledvična bolezen in težave z zaužitjem tekočine.
ALBUMINURIJA – Povečana izguba albumina (beljakovine v krvi) z urinom. Lahko kaže na ledvično okvaro.
ARTERIJSKA HIPERTENZIJA – Povišan krvni tlak (nad 140/90 mmHg) ob več zaporednih meritvah. Povzroča okvaro stene malih žilic v organih, predvsem v možganih in ledvicah.
ASIMPTOMATSKA BAKTERIURIJA – Najdba bakterij v urinu, ki pa ne povzroča okužbe in zato ne potrebuje zdravljenja z antibiotiki (razen v izjemnih primerih, npr. v nosečnosti, pri posegih na sečilih).
BIOPSIJA LEDVIC – Poseg, s katerim pridobimo koščke ledvičnega tkiva za preiskavo pod mikroskopom. To je zlati standard za postavitev diagnoze, pogosto pa tudi za napoved poteka bolezni.
CELODNEVNO MERJENJE KRVNEGA TLAKA – Preiskava, s katero merimo krvni tlak pri preiskovancu vsakih 20 do 30 minut (podnevi in ponoči) in običajno poteka v domačem okolju. Z njo ugotovimo učinkovitost in varnost zdravil za zniževanje krvnega tlaka, če jih bolnik jemlje, ali pa opredelimo morebitno »hipertenzijo bele halje« – stanje povišanega krvnega tlaka le ob stiku z zdravstveno oskrbo.
CISTE V LEDVICAH – Spremembe v ledvicah, ugotovljene z ultrazvočnim pregledom (UZ), računalniško tomografijo (CT) ali magnetnoresonančnim slikanjem (MRI). Večinoma niso nevarne.
CISTITIS – Vnetje sečnega mehurja, ki se kaže kot pekoče ali boleče odvajanje vode, pogosto siljenje na vodo, uhajanje urina in/ali bolečine v spodnjem delu trebuha. Najpogosteje ga povzroča bakterijska okužba. Pri preprečevanju je pomembna higiena (brisanje spolovila od spredaj nazaj in izogibanje pretirani uporabi agresivnih mil).
DIURETIKI – Zdravila, ki spodbujajo odvajanje vode in se uporabljajo predvsem pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo (KLB) ali srčnim popuščanjem za zdravljenje ali preprečevanje otekanja (glej: hipervolemija).
DISURIJA – Pekoče ali boleče odvajanje vode, ki je največkrat povezano z okužbo sečil.
DONOR – Darovalec. V nefrologiji se nanaša na osebo, ki daruje ledvico za presaditev prejemniku – bolniku z napredovalo kronično ledvično boleznijo. Donor je lahko živ (npr. bolnikovi svojci) ali bolnik po možganski smrti, če svojci dovolijo odvzem ledvice za zdravljenje bolnikov z napredovalo kronično ledvično boleznijo.
DUŠIČNI RETENTI IN ELEKTROLITI – Molekule, ki jih določamo v krvi za spremljanje delovanja ledvic. Dušični retenti (sečnina, kreatinin in sečna kislina) so molekule, ki nastajajo ob presnovi v telesu in jih zdrave ledvice neprestano odstranjujejo. Njihova koncentracija v krvi naraste, če ledvice ne delujejo dobro. Elektroliti pa so minerali, ki omogočajo ustrezno delovanje celic v telesu. Pri okvari ledvic ali ob jemanju določenih zdravil se njihovo ravnovesje lahko poruši, kar ugotavljamo s pregledom krvi.
EPOETIN – Zdravilo, ki se daje v podkožje ali neposredno v kri (pri hemodializi), z namenom zdravljenja slabokrvnosti, ki je pogost zaplet napredovale kronične ledvične bolezni.
ERITROCITURIJA, HEMATURIJA – Pojavljanje krvnih celic rdeče vrste (rdeče krvničke ali eritrociti) v urinu zaradi okvare ledvic (npr. glomerulonefritis) ali krvavitve iz sečnih poti (sečni kamni, tumorji). Mikroskopska hematurija (mikrohematurija) pomeni, da so rdeče krvničke zaznavne samo z laboratorijsko preiskavo urina, ne pa tudi s prostim očesom, medtem ko je pri makroskopski hematuriji (makrohematuriji) urin tudi s prostim očesom videti krvavkast ali rjavkast. Določena živila (npr. rdeča pesa) lahko urin obarvajo rdeče in dajejo vtis hematurije. Eritrociti se lahko pojavijo v urinu tudi ob podaljšanem telesnem naporu.
GLOMERUL – Ledvično telesce. Je osnovna gradbena enota ledvice, kjer se čisti kri. Sestavljen je iz malih žilic (krvnih kapilar), ki imajo posebno steno – glomerulno membrano, skozi katero se filtrira/čisti kri. V normalnem urinu ni niti beljakovin niti krvnih celic rdeče vrste (eritrocitov). Če se te v urinu pojavijo, to odraža začasno ali trajno okvaro glomerulne membrane, bodisi zaradi vnetja (glomerulonefritisa), bodisi prirojene slabše zgrajene glomerulne membrane.
GLOMERULONEFRITIS – Vnetje ledvičnih telesc. Glede na osnovni vzrok vnetja lahko povzroči raznolike težave. V blagi obliki povzroči povečane izgube beljakovin z urinom ali pojavljanje krvnih celic rdeče vrste v urinu (mikrohematurija), kar bolniku sicer ne povzroča težav, vkolikor vnetje zelo napreduje, pa lahko v nekaj tednih privede do popolne odpovedi ledvic.
HEMODIALIZA – Metoda nadomestnega zdravljenja ledvične odpovedi, ki temelji na »čiščenju« bolnikove krvi skozi specializirane membrane (t. i. umetne ledvice) s pomočjo dializnega aparata. Najpogosteje poteka trikrat na teden po štiri ure.
HIPERFOSFATEMIJA – Povečana koncentracija fosfata v krvi. Fosfate neprestano uživamo s hrano in pijačo, odstranjujemo pa jih z blatom in urinom. Povečana koncentracija fosfata je eden od zapletov kronične ledvične bolezni, in če je dolgotrajno povečana, lahko povzroči pospešeno staranje žil ter s tem večje tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni. Hiperfosfatemijo preprečujemo in zdravimo z dieto z omejitvijo fosfatov ter zdravili – fosfatnimi vezalci, ki v črevesju preprečujejo prehod fosfata iz hrane v kri.
HIPERKALIEMIJA – Povečana koncentracija kalija v krvi in je pogost zaplet bolezni ledvic. Kalij neprestano uživamo s hrano in pijačo, odstranjujemo pa ga z blatom in urinom. Povečana koncentracija kalija lahko povzroči nepravilno delovanje mišic (mišično šibkost) in motnje srčnega ritma, ki so lahko življenje ogrožajoče. Preprečujemo jo z dieto, omejitvijo kalija v prehrani in zdravili – predvsem z diuretiki (zdravila za odvajanje vode), ki pospešujejo izločanje kalija z urinom, in kalijevimi vezalci, ki v črevesju preprečujejo prehod kalija iz hrane v kri. Hudo hiperkaliemijo, ki povzroča motnje ritma, zdravimo v urgentni ambulanti z intravenskimi zdravili ali urgentno hemodializo.
HIPERVOLEMIJA – Povečana količina zunajcelične vode v telesu, ki se kaže z otekanjem (najpogosteje nog) in težkim dihanjem, če zastaja voda v pljučih. Je pogost zaplet napredovale bolezni ledvic in četudi blaga, dolgotrajna hipervolemija povzroča postopno okvaro notranjih organov. Zdravimo jo z omejitvijo vnosa tekočin in z uvedbo diuretikov – zdravil, ki spodbujajo odvajanje vode z urinom. V nujnih primerih hipervolemijo zdravimo tudi z odstranjevanjem vode s hemodializo.
HIPOVOLEMIJA – Zmanjšana količina zunajcelične vode v telesu, ki se kaže predvsem kot izsušenost sluznic in znižan krvni tlak, povzroča pa tudi nepravilno delovanje notranjih organov, vključno z ledvicami. Hipovolemija je lahko posledica premajhnega vnosa tekočine ali povečanih izgub (npr. s čezmernim potenjem ali pretiranim odvajanjem urina), kar imenujemo izsušenost (dehidracija). Zdravimo jo z večjim vnosom tekočine, bodisi s pitjem bodisi intravenskimi infuzijami.
IMUNOSUPRESIVNO ZDRAVLJENJE – Zdravljenje z zdravili, ki zavirajo delovanje imunskega sistema. Na ta način zdravimo bolezni ledvic, kjer je pretirano spodbujeni imunski sistem vzrok za okrnjeno delovanje ledvic, in zmanjšujemo imunski odziv po presaditvi ledvice.
KONSERVATIVNO ZDRAVLJENJE ODPOVEDI LEDVIC – Tudi paliativno ali simptomatsko zdravljenje. To so podporne metode zdravljenja, vključno s svetovanjem in zdravili za lajšanje simptomov, za zagotavljanje največje možne kakovosti življenja in zmanjšanje števila medicinskih postopkov.
KRONIČNA LEDVIČNA BOLEZEN (KLB) – Postopno zmanjševanje delovanja ledvic, ki je lahko posledica številnih dejavnikov in je povezano s povečanim tveganjem za srčno-žilne bolezni. V razvitem svetu sta najpogostejša vzroka za KLB dolgotrajna sladkorna bolezen in dolgotrajno povečan krvni tlak. KLB glede na hitrost glomerulne filtracije (norm. > 90 ml/min/1,73 m2) delimo na pet stopenj.
KRONIČNI GLOMERULONEFRITIS – Skupina bolezni, ki se kažejo s povečano izgubo beljakovin v urinu, krvnimi celicami rdeče vrste v urinu, povečanim krvnim tlakom in počasnim upadom delovanja ledvic.
LEDVIČNE KOLIKE – Hude in krčevite bolečine v ledvenem predelu, ki so običajno omejene na eno stran telesa. Največkrat so posledica ledvičnih kamnov.
METABOLNA ACIDOZA – Zmanjšan pH krvi oz. zakisanost krvi, lahko tudi kot posledica slabšega delovanja ledvic. Povezana je z nepravilno presnovo kosti in pospešenim napredovanjem okvare ledvic.
METODE NADOMESTNEGA ZDRAVLJENJA – Načini zdravljenja, ki jih uporabimo ob odpovedi ledvic. Z njimi nadomeščamo delovanje odpovedujočih ledvic z namenom ohranjanja življenja, žal pa ne pripomoremo k povrnitvi njihove funkcije. Sem štejemo dializo (hemodializo in peritonealno dializo) in presaditev ledvice. Kadar se bolniki ne odločijo za nobeno od metod nadomestnega zdravljenja, pa uvedemo konservativno zdravljenje.
OCENJENA GLOMERULNA FILTRACIJA (OGF) ALI OCENJEN GLOMERULNI OČISTEK – Ocena delovanja ledvic s pomočjo enačbe, ki temelji na koncentraciji kreatinina (glej: dušični retenti), bolnikovi starosti in spolu. Je osnova za opredelitev stopnje kronične bolezni ledvic (glej: kronična ledvična bolezen), za natančnejšo opredelitev okvare ledvic pa uporabljamo dodatne preiskave (preiskave krvi in urina ter slikovne preiskave).
PERITONEALNA DIALIZA – Imenovana tudi »trebušna dializa«, omogoča »čiščenje« bolnikove krvi z odstranjevanjem presnovkov in odvečne tekočine preko posebne cevke (katetra za peritonealno dializo), ki je vstavljen skozi sprednjo trebušno steno v peritonealno oz. trebušno votlino.
PROTEINURIJA – Povečana izguba beljakovin z urinom. Je zgodnja znanilka kronične ledvične bolezni in jo določamo s preiskavo urina s testnim lističem. Ta preiskava meri poleg albumina v urinu tudi izgube drugih beljakovin, ne samo albumina (glej: albuminurija).
PRURITUS – Srbež, ki je velikokrat posledica suhe kože, včasih pa tudi preobčutljivosti na zdravila, bolezni ledvic ali jeter.
RETENCA URINA – Zastajanje urina v sečnem mehurju, zaradi česar je potrebna vstavitev urinskega katetra preko sečnice ali v redkih primerih skozi trebušno steno. Dolgotrajna in napredujoča retenca urina lahko povzroči okvaro ledvic (najpogosteje so k temu zapletu nagnjeni moški s povečano prostato).
PREISKAVA SEDIMENTA URINA – Preiskava urina, s katero lahko določimo vrste celic v urinu (ali njihovo odsotnost), pa tudi dokažemo prisotnost mikroorganizmov, kristalov ali lipidnih kapljic. S tem pridobimo pomembne informacije o naravi bolezni ledvic: »proliferativni« urin vsebuje rdeče in bele krvničke (lahko pomeni aktivno vnetje v ledvičnih telescih – glomerulonefritis), »prazni« urin pa teh celic nima (verjetno ni vnetja). Dokazana vsebnost bakterij ali kristalov v urinu lahko kaže na morebitno okužbo sečil oz. ledvične kamne.
UREMIJA – Bolezenski sindrom pri končni odpovedi ledvic, ki se laže s pomanjkanjem teka, slabostjo, srbečico, suho kožo, utrujenostjo, motnjami koncentracije in spomina ter spremembami v vzorcu budnosti in spanja. Povezana je z izrazito povišanimi dušičnimi retenti (glej: dušični retenti).
Avtorja: Ana Dovč, dr. med., specialistka nefrologije, in dr. Andreja Aleš Rigler, dr. med., specialistka interne medicine in nefrologije