Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

Simptomi in znaki nevtropenije

Kako odkrijemo nevtropenijo?

Število nevtrofilcev zdravnik določi s preiskavo, ki se imenuje hemogram in diferencialna krvna slika (DKS). V hemogramu dobimo informacije o skupnem številu levkocitov, vrednosti hemoglobina in številu trombocitov v krvi. Nadalje v diferencialni krvni sliki določimo absolutno število posameznih vrst levkocitov.

Slika 1: Izvid osnovne krvne slike ali hemogram  

Na sliki 1 je primer izvida osnovne krvne slike oziroma hemograma. Avtomatski analizator s pomočjo posebne metode prepozna različne vrste krvnih celic in nam jih poda v obliki preglednice. V njej so poleg osnovnih informacij o številu in preračunanemu deležu posameznih celic podani tudi drugi pomembni parametri krvnih celic. Na desni strani razpredelnice so nanizane različne podvrste oziroma subpopulacije levkocitov, ki jih določimo z avtomatskim števcem in pogostokrat tudi s pregledom preparata krvnega razmaza pod mikroskopom. Takšno razdelitev levkocitov na posamezne subpopulacije imenujemo diferencialna krvna slika ali z okrajšavo DKS.

Znaki nevtropenije

Nevtropenija lahko ostane dolgo časa neopažena. Ugotovimo jo lahko le na osnovi krvnih preiskav. En sam krvni test, ki kaže nizko raven nevtrofilcev, ne pomeni nujno, da imate nevtropenijo. Te ravni se lahko spreminjajo iz dneva v dan, zato je treba krvni test za potrditev ponoviti.

Simptomi nevtropenije so običajno odsev bolezenskega stanja, zaradi katerega je nevtropenija nastala.

Pri nekaterih bolnikih se lahko pojavijo splošni sistemski znaki okužbe, npr. vročina in/ali mrzlica. Nekateri starejši ljudje ne morejo razviti vročine, pojavijo pa se znaki, ki so značilni za posamezen organ, ki je vir okužbe. Če ima bolnik pljučnico, je pri njem pogosto prisoten tudi suh ali produktiven kašelj. Ob okužbi sečil bolniki pogosto navajajo pekoč občutek pri odvajanju vode ali pogosto odvajanje vode. Pri okužbi prebavil se poleg vročine in/ali mrzlice lahko pojavi tudi odvajanje tekočega blata. Pri povrhnjih okužbah kože in podkožnega tkiva bo na mestu okužbe vidna rdečina, oteklina, koža pa bo nad tem mestom toplejša.

Prispevek je pripravil Enver Melkić, dr. med., specialist hematologije.

Viri:

  • 1. Košnik M, Mrevlje F, Štajer D, Černelč P, et al, eds. Interna medicina. Ljubljana, 2011. pp. 1243–7.
  • 2. Hoffbrand AV, Moss PAH, Pettit JE. Essential Haemotology. London: Blackwell, 2006. pp. 94–108.
  • 3. Labor B, Aurer I., Bašić-Kinda S., Batinić D, et al, eds. Hematologija. Zagreb: Školska knjiga, 2017. pp. 187–92.
  • 4. Vincent W. The Etiology and Management of Leukopenia. Can Fam Phys 1984;30; 1835–9.
Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.