Kako poteka zdravljenje mielodisplastičnega sindroma?
Zdravljenje je zelo individualno in najpogosteje usmerjeno v upočasnjevanje napredovanja bolezni in zmanjšanje simptomov, kot je utrujenost, ter v preprečevanje krvavitev in okužb. Če bolnik nima simptomov, lahko zdravnik predlaga spremljanje z rednimi kontrolami krvne slike in preiskave, ki kažejo na morebitno napredovanje bolezni.
Za nadomeščanje manjkajočih rdečih krvničk in trombocitov uporabljamo transfuzije krvnih derivatov. Za nadomeščanje rdečih krvničk se odločamo individualno za vsakega bolnika in je odvisno od pridruženih bolezni. Če je potrebnih veliko transfuzij rdečih krvničk, se lahko železo kopiči v tkivih, zato je treba jemati zdravila, ki vežejo preostalo železo.
Slika 1: Kemoterapevtsko zdravljenje
Zdravljenje vključuje:
- povečevanje števila krvničk, ki jih dela kostni mozeg, s pomočjo tako imenovanih rastnih dejavnikov, ki so tudi naravno v kostnem mozgu. Gre za umetne oblike teh dejavnikov, ki imajo enak učinek kot naravne. Nekateri rastni dejavniki lahko zmanjšajo potrebo po transfuziji s povečanjem rdečih krvničk, drugi pa lahko preprečijo okužbe s povečanjem števila belih krvničk;
- pospeševanje dozorevanja krvničk izboljša kakovost življenja in zmanjša tveganje za napredovanje v akutno mieloično levkemijo;
- zdravila za zaviranje imunskega odziva (imunosupresive), ki zmanjšajo potrebo po transfuziji rdečih krvničk zaradi boljšega dozorevanja krvničk;
- zdravljenje okužb;
- transplantacijo krvotvornih matičnih celic. V postopku transplantacije najprej uporabimo kemoterapijo, ki uniči slabe krvničke, nato pa bolne krvotvorne celice nadomestimo z zdravimi, ki jih pridobimo z ločevanjem krvotvornih matičnih celic od dozorelih krvničk v krvi zdravih darovalcev. Čeprav uporabljamo novejše tehnike z manj toksično kemoterapijo kot v preteklosti, pa ima transplantacija krvotvornih matičnih celic še vseeno lahko resne zaplete, ki so odvisni od več dejavnikov. Zato predhodno ocenimo tveganja in koristi postopka za bolnika. Le malo bolnikov je primernih kandidatov za tako obliko zdravljenja.
Kako si lahko bolnik pomaga sam?
Tveganje za okužbe lahko zmanjšujejo tudi bolniki sami z rednim in pravilnim umivanjem ali razkuževanjem rok, še posebej pred obrokom ali med pripravljanjem hrane. Potrebna je previdnost, da ne zauživajo surovega mesa in rib. Predvsem pa je pomembno, da se izogibajo zaprtih prostorov, v katerih se zadržuje več ljudi.
Slika 2: Priporočljivo je uživanje hrane z veliko vsebnostjo železa (foto: Deryn Macey, Unsplash)
Kakšna je dolgoročna napoved poteka bolezni?
Dolgoročna napoved poteka bolezni in s tem zdravljenje sta odvisna od tipa MDS, citogenetskih preiskav, sočasnih bolezni, števila prejetih transfuzij. Za oceno preživetja najpogosteje uporabljamo poseben točkovnik (IPSS, ki upošteva število blastov v kostnem mozgu, citogenetiko, število citopenij).
Prispevek je pripravila Polona Novak, dr. med., spec. hematologije.