Kaj je diseminirani plazmocitom
Kaj je diseminirani plazmocitom?
Diseminirani plazmocitom je krvna rakava bolezen, ki nastane v kostnem mozgu in prizadene celice bolnikovega imunskega sistema (t. i. specializirane krvne celice plazmatke).
Človeška kri vsebuje več vrst krvnih celic. Krvne celice bele vrste so odgovorne za boj proti različnim povzročiteljem bolezni . Med krvne celice bele vrste sodi tudi podskupina limfocitov B in T. Iz limfocitov B nastajajo plazmatke. Če v telo vdrejo virusi ali bakterije, začnejo plazmatke proizvajati protitelesa, ki napadejo viruse ali bakterije in ga uničijo s pomočjo drugih imunskih mehanizmov.
Pri diseminiranem plazmocitomu se zaradi rakave spremembe celica plazmatka okvari in čezmerno deli. Poleg tega tudi ob odsotnosti okužbe čezmerno proizvaja le eno vrsto protiteles, ki pa se ni sposobna boriti proti različnim povzročiteljem bolezni. Posledično imunski sistem ne deluje več pravilno, značilen je presežek »okvarjenih« protiteles.
Vzroki za nastanek diseminiranega plazmocitoma niso povsem jasni. Vsak posamezen bolnik ima zanj specifične dejavnike (npr. splošno zdravstveno stanje, predhodne ali pridružene bolezni), zato se potek bolezni in možnosti zdravljenja od bolnika do bolnika razlikujejo.
Včasih pri preiskovancih naključno v sklopu rutinskega pregleda ugotovijo predstopnji diseminiranega plazmocitoma: monoklonsko gamopatijo neopredeljenega pomena ali tleči diseminirani plazmocitom. Ti bolniki nimajo kliničnih simptomov in običajno ne potrebujejo zdravljenja. Če so tako stanje odkrili pri vas, se morate udeleževati rednih pregledov, da bi preprečili razvoj bolezni in po potrebi uvedli zdravljenje.
Kako pogosta bolezen je diseminirani plazmocitom?
V Sloveniji diseminirani plazmocitom vsako leto na novo odkrijejo pri približno 6,8 ljudeh na 100.000 prebivalcev. To je približno 130 novih
primerov na leto. Diseminirani plazmocitom je običajno bolezen starejših. Povprečna starost ob diagnozi je 70 let.
Čeprav diseminirani plazmocitom večinoma še vedno ni popolnoma ozdravljiv, so se možnosti zdravljenja in posledično možnosti preživetja v zadnjih desetletjih občutno izboljšale. Bolniki lahko danes pričakujejo preživetje v povprečju od 5 do 10 let po začetku zdravljenja. Med tistimi, ki so prestali presaditev krvotvornih matičnih celic, najmanj vsak četrti s to boleznijo živi 10 let.
Kakšna je razlika med diseminiranim in solitarnim plazmocitom?
V obeh primerih gre za rakavo bolezen, ki jo povzročajo bolezensko spremenjene celice plazmatke, odgovorne za tvorbo protiteles.
Za diseminirani (razsejani) plazmocitom je značilno, da je v kostnem mozgu prisotnih več tumorskih žarišč, za solitarni (omejen) plazmocitom pa je značilno, da je prisotno le eno žarišče.
Pri solitarnem plazmocitomu kostni mozeg ni zelo prizadet, zato ga je lažje zdraviti in možnost popolne ozdravitve je večja. Ker pa se lahko solitarni plazmocitom razvije v diseminirani plazmocitom, je treba bolnika skrbno spremljati tudi po uspešnem zdravljenju.
Kako diseminirani plazmocitom vpliva na telo?
Rakave celice proizvajajo protitelesa, ki ne opravljajo svoje naloge, in dele protiteles. Izločajo se s sečem, pri velikih koncentracijah pa se lahko kopičijo v ledvicah in povzročijo motnje v njihovem delovanju.
Plazmatke z nenadzorovanim razraščanjem spodrinejo druge krvne celice v kostnem mozgu. Zato nastane manj zdravih krvnih celic bele vrste (levkocitov), krvnih celic rdeče vrste (eritrocitov) in krvnih ploščic (trombocitov), ki so pomembne za obrambo pred patogeni, transport kisika v telesu oz. strjevanje krvi.
Rakave celice lahko vplivajo na razgradnjo kosti, saj spodbujajo rast celic, ki razgrajujejo kost (osteoklasti), in zavirajo celice, ki jih gradijo (osteoblasti). Kosti sčasoma postanejo porozne, med razgrajevanjem kosti pa se v kri sprošča kalcij. Zelo zvečana koncentracija kalcija (hiperkalcemija), je nevarno stanje, ki ga je treba takoj zdraviti.
