Vitamin D in imunski sistem

Vitamin D je izrednega pomena za ohranjanje ter vzdrževanje številnih procesov v človeškem telesu. Poglejmo, kako deluje na naš imunski sistem in zakaj je tako pomemben.

Sezona prehladov in gripe običajno poteka v jesensko-zimskem času, pogosto pa se podaljša še v začetek pomladi. Dokazano je, da je raven vitamina D v telesu nižja ob koncu zime v primerjavi s koncem poletja.

 Vitamin D je zelo pomemben dejavnik za pravilno delovanje našega imunskega sistema, podpira ga na več mestih. Deluje tako na prirojeni kot tudi na pridobljeni imunski sistem.

Vloga vitamina D pri prirojenem imunskem sistemu

Že pred časom so se pojavile prve domneve, da vitamin D vpliva na imunski sistem, in sicer so opazili koristnost ribjega olja pri zdravljenju tuberkuloze. Novejše raziskave pa so to področje bolj razjasnile. Vitamin D ima namreč možnost vplivati na določene celice imunskega sistema (npr. na makrofage in monocite) in s tem spodbujati njihovo protimikrobno delovanje. To pomeni, da lahko spodbuja imunski sistem k prepoznavanju in uničevanju bakterij in virusov. Nekatere celice imunskega sistema imajo tudi posebna prijemališča (receptorje), ki ob vezavi vitamina D sprožijo različne procese v celicah imunskega sistema in tako spodbudijo izločanje snovi (peptidov), ki prav tako uničujejo ter zavirajo rast mikroorganizmov.

Vloga vitamina D pri pridobljenem imunskem sistemu

Prispevek vitamina D k delovanju imunskega sistema je večplasten, tako vitamin D lahko vpliva na povečano število določenih prijemališč (receptorjev) v celicah imunskega sistema (npr. v limfocitih B in T). Navadno je število prijemališč v teh celicah zelo nizko, vendar se njihova pojavnost naravno poveča na primer ob okužbi. Poleg tega ima vitamin D zmožnost uravnavati deljenje in nastajanje novih celic imunskega sistema.

V splošnem izpostavljenost vitaminu D vodi do prehoda od »bolj vnetnega« k »manj vnetnemu« imunskemu statusu, vključno z zelo različnimi učinki na celice imunskega sistema. To pomeni, da vitaminu D pripisujejo tudi posredno protivnetno delovanje, saj zmanjša izločanje nekaterih snovi (citokinov), ki so telesu lastne in spodbujajo vnetje ob okužbi ali avtoimuni bolezni.

Kdaj in za koga je pomembno, da nadomešča vitamin D ali skrbi, da ga nima premalo?

Preprost odgovor je: za večino ljudi. Vitamin D velja za eno izmed mikrohranil, ki imajo največjo potrebo po nadomeščanju. Velik odstotek Evropejcev je namreč podvržen pomanjkanju ali hudemu pomanjkanju vitamina D v telesu.

Raziskava, izvedena v Sloveniji, je pokazala, da ima približno 80 % odraslih Slovencev premalo vitamina D*, približno 40 % Slovencev pa celo hudo pomanjkanje vitamina D**. 

Tudi drugod po Evropi je pomanjkanje vitamina D pogosto:

• < 20 % populacije v severni Evropi ima premalo vitamina D;
• enako tudi 30 do 60 % populacije v zahodni, vzhodni in južni Evropi;
• izrazito pomanjkanje je prisotno pri > 10 % Evropejcev.**

Preglednica prikazuje tiste skupine ljudi, ki se jim nadomeščanje vitamina D še posebej priporoča:

Rizične skupine za pomanjkanje vitamina D
Starejši in oskrbovanci domov za starejše občane	Ljudje s temnejšo poltjo	Ljudje s povečano telesno maso
Ljudje, ki se manj izpostavljajo soncu ali redno uporabljajo zaščitna oblačila in zaščitno kremo za sončenje	Bolniki z osteoporozo

Vsekakor se je pred uporabo pripravkov z vitaminom D dobro posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom, ki bo svetoval o odmerku, trajanju in previdnostnih ukrepih.

Kako lahko pomanjkanje vitamina D vpliva na naše zdravje in obolevnost?

Več lahko preberete v članku z naslovom Vitamin D in okužbe dihal.

* Raven kalcidiola pod 50 nmol/L.
** Raven kalcidiola pod 30 nmol/L.