Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

Ocena bolečine

Akutna bolečina je najpogostejši vzrok za obisk urgence ali osebnega zdravnika, prav tako pa je to stanje, ki se najpogosteje poskuša zdraviti brez obiska zdravnika.
izr. prof. dr. Davorina Petek, dr. med., spec.

V življenju lahko pride do različnih stanj, ko posameznik čuti bolečino. Bodisi jo čuti zaradi udarca v del telesa bodisi zaradi drugih vzrokov, ki niso odvisni od lastnega ravnanja, kot je recimo glavobol. V nadaljevanju lahko preberete, kaj bolečina sploh je, kako se loči glede na tipe bolečin, ter kako se lahko zdravi oziroma lajša.

Bolečina je neprijetno čutno in čustveno doživetje, povezano z dejansko ali možno poškodbo tkiva. Posameznika opozarja, da se v telesu nekaj dogaja in lahko vpliva na njegovo zdravje in počutje. 

Bolečino lahko doživi vsak, saj je ta eden najpogostejših simptomov. Za njo bolj trpijo oziroma jo pogosteje občutijo predvsem ženske in starejši – po raziskavah vsaka tretja oseba, starejša od 60 let, trpi za eno vrsto kronične bolečine.

Bolečin je več vrst, opredeljujejo se po različnih merilih. Eden izmed teh je trajanje bolečin. Glede na trajanje ločimo akutno in kronično bolečino.

Akutna bolečina je bolečina, ki je najpogosteje povezana s poškodbo tkiva. Velikokrat so to različne poškodbe, ki jih je verjetno doživel že vsakdo, npr. zvin gležnja ali prsta, zlom kosti, bolečina v križu, zobobol. Med pogostejšimi akutnimi bolečinami sta zobobol in glavobol. Tovrstna bolečina traja določen čas in izzveni, ko se poškodba tkiva zaceli.

Akutna bolečina je najpogostejši vzrok za obisk urgence ali osebnega zdravnika, prav tako pa je to stanje, ki se najpogosteje poskuša zdraviti brez obiska zdravnika.

Kronična bolečina pa je prisotna dlje časa in je opredeljena kot bolečina, ki traja dlje kot 6 mesecev. Kronična bolečina ni več simptom, ampak bolezen.

Zaradi kronične bolečine lahko pride do mnogih drugih nevšečnosti, kot so nespečnost, utrujenost, depresija ali kronični stres. Zaradi tega lahko kronična bolečina močno vpliva na kakovost življenja.

Vrsta bolečin glede na njeno mesto in značaj

Ko je govora o mestu bolečine, se lahko zgodi, da vzrok zanjo nastane pri enem delu telesa in se tam tudi občuti. Lahko pa se zgodi, da se bolečina prenese (prenesena bolečina), torej da vzrok za bolečino leži na drugem mestu, kot dejansko boli. Če se npr. čuti bolečino v križu, se ta lahko prenese tudi na trebuh. Bolečina se torej lahko seli na sosednja področja in včasih se lahko zgodi, da je težko vedeti, kaj točno boli oz. kje leži vzrok za bolečino. Bolečina se torej lahko seli na sosednja področja in včasih se lahko zgodi, da je težko vedeti, kaj točno boli oz. kje leži vzrok za bolečino.

Značaj bolečine pa se loči po tem, ali je bolečina topa, zbadajoča ali pekoča.

Topa ter pekoča, ostra bolečina

Tope bolečine se pogosto ne da točno locirati, pogosto pa boli večji predel telesa. Topa bolečina pogosto nastane v trebuhu, kadar pride do draženja živčnih končičev v trebušni votlini, torej kadar boli v predelu črevesja in trebuha. Lahko se občuti tudi v mišicah in hrbtu.

Pekočo ali ostro bolečino se da natančno locirati. Ta pogosto nastane, kadar gre za površinsko bolečino v primeru ureznine ali udarca. Ostra bolečina lahko nastane tudi v trebušni votlini, npr. pri želodčni razjedi ali čiru oz. rani na želodcu. Takrat pogosto nastane ostra bolečina, ki se jo lahko natančno locira.

Jakost in ocena bolečine

Bolečino lahko vsak posameznik doživlja po svoje, ki jo določajo različni dejavniki (čustveni, zaznavni, socialni in kulturni). Zato je težko presoditi intenzivnost bolečine nekoga drugega. Najlažje jo oceni vsak posameznik zase.

Jakost bolečine se najpogosteje ocenjuje s pomočjo enodimenzionalnega orodja, vizualne lestvice VAS, ali številčne lestvice NRS, ki ima 11 stopenj, od 0 do 10. S pomočjo lestvice vsak posameznik lahko opredeli, kako hudo doživlja bolečino. 0 pomeni, da bolečine ni, 1 pomeni komaj zaznavno bolečino, medtem ko 10 pomeni najhujšo možno bolečino, ki si jo lahko predstavlja.

Lestvica je v pomoč tudi zdravstvenemu osebju, ki na podlagi tega, kako hudo bolečino doživlja bolnik, lažje predpiše ustrezno protibolečinsko terapijo.

Stopnja oz. jakost bolečine se lahko opiše tudi z besedami: blaga, zmerno huda, huda in zelo huda bolečina, vendar je pri tem načinu možnih več napak pri oceni jakosti.

Kako poteka zdravljenje bolečine?

Bolečina se zdravi v več stopnjah:

  • samozdravljenje (ko si poskušate pomagati sami),
  • zdravljenje s pomočjo pregleda pri osebnem zdravniku (ta predpiše ustrezna zdravila) ter
  • zdravljenje v ambulanti ali centru za zdravljenje bolečin (obsega najširše zdravljenje, ki lahko zajema zdravljenje z zdravili ali psihološkimi tehnikami, kot je npr. meditacija, akupunktura …).

Na kaj morate biti še posebej pozorni, če občutite bolečino?

Pri zdravljenju bolečine je treba vedeti kdaj in na kakšen način se lahko poskuša zdraviti brez obiska pri zdravniku ter kdaj ga je treba obiskati. Pomembno je tudi prepoznavanje opozorilnih znakov, ki lahko nakazujejo, da je bolečina odraz dogajanja v telesu.

Posebno pozornost in zdravniško pomoč zahtevajo naslednje bolečine:

  • če je glavobol močan in nenaden ali se nenadoma spremeni in postane močnejši;
  • če začne boleti trebuh in če se ob tem poviša tudi telesna temperatura ali
  • če se občuti hudo bolečino v hrbtu po padcu in če ta bolečina ne pojenja, ampak se stopnjuje, ter protibolečinska zdravila ne pomagajo.

Kdaj lahko sami lajšate bolečino?

Obisk zdravnika največkrat ni potreben, predvsem kadar je bolečina preprosta in kratkotrajna. Takrat lahko bolečino poskusite lajšati sami. Primeri takšne bolečine so: kratkotrajen blag do zmeren glavobol, rahla poškodba, rahel zobobol, bolečine v mišicah po telovadbi ali bolečine v križu.

V takih primerih si lahko pomagate z različnimi metodami:

  • s hlajenjem ali z gretjem mesta bolečine,
  • z masažo,
  • z jogo,
  • z meditacijo,
  • z akupunkturo ali
  • s počitkom.

Lahko si pomagate tudi z zdravili brez recepta, ki so na voljo v lekarni. Za lajšanje bolečine se največkrat uporablja paracetamol, pa tudi analgetike iz skupine nesteroidnih protivnetnih zdravil (NSAR).

V primeru jemanja zdravil brez recepta zaradi bolečine je treba preveriti:

  1. Za kakšno bolečino gre: če je bolečina znana, npr. občasni glavobol ali blage bolečine v mišicah ob virozi. V takšnih primerih se lahko odločite za zdravljenje z zdravili brez recepta.
  2. Kaj piše v navodilih zdravil brez recepta: za varno samozdravljenje z zdravili brez recepta se je treba posvetovati s farmacevtom in si prebrati navodila.
  3. Kakšna zdravila jemljete: če imate predpisano redno terapijo z zdravili na recept, je dobro, da osebnega zdravnika obvestite, da ste se odločili za zdravljenje bolečine z zdravili brez recepta

Viri:

  • Petek D. Ocena bolečine. Ljubljana, Lek; 2019
  • Lahajnar Čavlovič S in sod. Priporočila za zdravljenje bolečine pri odraslem bolniku z rakom. Slovensko združenje za zdravljenje bolečine Maribor, 2015. Dostopno na: http://www.drmed.org/wp-content/uploads/2015/12/Priporocila-pri-zdravljenju-zbolnikov-z-rakom_2015_predogled_v8.pdf (datum dostopa: 13. 8. 2019).
  • Pirc J, Cesar-Komar M. Prevalenca kronične bolečine v Sloveniji. ISIS 2007; 6: 43–4.
  • Goldberg DS, McGee SJ. Pain as global public health priority. BMC Public Health 2011; 11: 770.
  • Treede RD, Rief W, Barke A, Aziz Q, Bennett MI in sod. A classification of chronic pain for ICD-11. Pain 2015; 156: 1003–7.
  • Cohen SR in sod. Existential well-being is an important determinant of quality of life: Evidence from the McGill quality of life questionnaire. Cancer. 1996; 77:576–86.
  • Anderson KL. Conceptualization and measurement of quality of life as an outcome variable for health care intervention and research. J Adv Nurs 1999; 29: 298-306.
  • Kaplan RM. The significance of quality of life in health care. Qual Life Res 2003;12 (Suppl 1): 3-16.
  • Beaudart C in sod. Quality of life assessment in musculo-skeletal health. Aging Clin Exp Res. 2018 May;30(5):413-418. doi: 10.1007/s40520-017-0794-8.
  • Krause NM, Jay GM. What do global self-rated health items measure? Med Care. 1994 Sep;32(9):930-42.
  • Klemenc Ketiš in sod. The effect of demographic characteristics on self-medication patterns: a cross sectional nationwide study from Slovenia. Coll Antropol 2011.
  • Klemenc-Ketiš in sod. Patients' use of and attitudes towards self-medication in rural and remote Slovenian family medicine practices: a cross-sectional multicentre study. Rural Remote Health. 2017.
  • Kovačević I in sod. Self-care of chronic musculoskeletal pain - experiences and attitudes of patients and health care providers. BMC Musculoskelet Disord. 2018;19:76. doi: 10.1186/s12891-018-1997–7.
Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.